Njegova lastnica, družba Terme Čatež, ki jo vodi Bojan Petan, je pred dvema tednoma sporočila, da je zanj našla kupca. O tem je obvestila Občino Piran, ki ima za zemljišče predkupno pravico, za odgovor pa ji je dala 15 dni. Ta rok se izteče v sredo.
Toda zgodba, ki močno odmeva v lokalnem okolju, ima očitno tudi ozadje. Več informacij nakazuje, da gre za nov manever Bojana Petana pri iskanju poti iz finančnih težav skupine DZS, pod katere okrilje spadajo tudi Terme Čatež. Nihče tako ne ve, ali so v tej družbi res našli kupca, ki bi za teniški kompleks v Portorožu plačal ceno (4,7 milijona evrov), precej višjo od vseh dosedanjih ponudb. Prav tako ne, ali so v Termah Čatež že podpisali pogodbo o nakupu ali pa so prejeli le ponudbo. Jasno je le, da želijo Občino Piran spraviti v časovno stisko, pri čemer bi od nje izsilili skoraj pet milijonov evrov. Pri tem računajo tudi na strah lokalne skupnosti, ki že ima slabe izkušnje z nekaterimi zasebnimi lastniki ključnih lokacij v Portorožu.
Ali skrivnostni kupec sploh obstaja?
Teniški kompleks v Portorožu, ki bo letos gostil ženski turnir serije WTA, je bil vrsto let v lasti bližnje Marine Portorož. To je več kot 20 let lastniško obvladoval Petanov DZS. Lani jo je po več neuspelih poskusih prodaje, ki so jih zahtevale banke in drugi upniki, kupil investicijski sklad Cirus 1. Pred tem je Marina Portorož na Terme Čatež prenesla omenjeni teniški kompleks, ki je bil vrsto let v najemu podjetja Marina SR. Obvladujeta ga solastnika Casinoja Portorož, Mitja Peternel in ljubljanski kralj betona Rok Furlan.
Gre za zemljišče, ki po prostorskem načrtu spada med površine, namenjene oddihu, rekreaciji in športu. Tudi zato ga do zdaj v Termah Čatež, ki spada pod okrilje skupine DZS, niso utegnili prodati po želeni ceni. Po naših informacijah je najvišja ponudba za teniški kompleks, ki so jo prejeli, znašala 3,5 milijona evrov. Nato se je sredi junija zgodil preobrat. Odjeknila je novica, da so v Termah Čatež našli kupca, ki naj bi prihajal iz Hrvaške. Za teniški kompleks, ki v lokalni javnosti velja za slabo vzdrževanega, celo zanemarjenega, naj bi bil pripravljen plačati kar 4,7 milijona evrov.
Za občino, ki jo vodi Đenio Zadković, se je začela tekma s časom. Lokalno prebivalstvo se je zbalo, da bodo do teniškega kompleksa prišli špekulanti ali investitorji, ki ga bodo porušili. Zdelo se je, da vse niti v tej igri v rokah drži Petan. Toda v uredništvu Necenzurirano.si smo pridobili dokumentacijo, ki so jo Terme Čatež minuli teden poslale na Občino Piran. V njej ni mogoče najti nobenih konkretnih podatkov o poslu: ne datuma ponudbe ali sklenitve prodajne pogodbe ne imena kupca, cene in drugih pogojev dogovora. Iz Term Čatež so občino obvestili le, naj jim kupnino nakaže v dveh obrokih. Prvih 460 tisoč evrov bi tako občina morala plačati do konca septembra, preostale več kot štiri milijone evrov pa do februarja prihodnje leto.
Dokumenti: kaj naj bi Petanovi sploh prodali občini
Kar je najpomembnejše: dokumenti razkrivajo, kaj v resnici prodaja Petan – in česa ne. Terme Čatež tako v odkup ponujajo zgolj površine teniških igrišč, ne pa tudi pripadajočih zemljišč, prek katerih je mogoče dostopati do teh igrišč. Prav tako ni naprodaj del zemljišč, na katerih sta nujna infrastruktura, namenjena vzdrževanju igrišč, in parkirišče. Je skrivnostni kupec, s katerim operira Petan, res tako naiven, da bi za skoraj pet milijonov evrov kupil le teniška igrišča, na katerih ne more graditi ničesar?
Ali pa v Termah Čatež sosednja zemljišča hranijo za druge projekte, med katerimi se najglasneje omenja gradnja trgovskega centra Spar?
Pojasnil iz Term Čatež včeraj nismo dobili. O uveljavitvi predkupne pravice bo piranski občinski svet razpravljal naslednji teden. »Zagotovo je treba reagirati, saj ni v interesu okolja, da Portorož športne površine izgubi. Toda najprej je treba opraviti cenitve in skrbni pregled, vključiti pravnike in videti, kaj bo s ceno, ki je visoka,« nam je pojasnil Robert Krajnc, podpredsednik piranske SD, ki jo vodi poslanka Meira Hot.
Leta 2018 se je Meira Hot kot tedanja podžupanja znašla na udaru kritik opozicije zaradi poravnave o ureditvi razmerij med občino in Marino Portorož. Kaj zdaj meni o Petanovi ponudbi? »Stališča do predkupne pravice še nismo zavzeli. Pred sejo občinskega sveta bomo imeli predsedstvo, na katerem bomo sprejeli odločitev,« nam je odgovorila.
Že v preteklosti pa so se v povezavi s finančnim holdingom DZS, ki ga obvladuje poslovnež iz Brežic, omenjali različni kupci in partnerji iz tujine, s katerimi nikoli niso sklenili konkretnih poslov. Omenimo le dva. Leta 2006 so iz DZS sporočili, da so z nemškim založniškim koncernom WAZ podpisali dogovor o ustanovitvi skupnega založniškega podjetja, na katero bo družba prenesla svoj večinski delež v časopisni družbi Dnevnik. Deset let pozneje pa je DZS na spletnem portalu ljubljanske borze objavil novico, da je neznano ciprsko podjetje Brekorio Investments oddalo 41 milijonov evrov vredno ponudbo za odkup dolgov do DZS, Dela Prodaje in Term Čatež.
Usoda DZS je še vedno v rokah upnikov
Usoda DZS je sicer že dlje v rokah bank in drugih upnikov. Od leta 2016 je med njimi največji ameriški finančni sklad York Global Management, ki ga uprava DZS vedno znova prepriča o podaljšanju roka za vračilo posojil. Teh je po zadnjih podatkih za 135 milijonov evrov. To mu je do zdaj uspevalo s plačevanjem visokih obresti in prodajo premoženja v skupini.
Pri tem je imela ključno vlogo prav družba Terme Čatež, lastnica zemljišč v Portorožu. Ta je namreč eden od ključnih finančnih virov poslovnega sistema DZS, od katerega je lani kupila za rekordnih okoli 5,3 milijona evrov blaga oziroma premoženja. To je skoraj osemkrat več kot leta 2020. Kaj ji je Petan prodal in pod kakšnimi pogoji, ni jasno, saj družba tega v svojem letnem poročilu ne razkriva.
DZS je sicer le 46-odstotni lastnik Term Čatež, njihov drugi največji delničar je državna Kapitalska družba (Kad), ki jo vodi Bachtiar Djalil. Že vrsto let je ujeta v lastništvu s 24-odstotnim deležem, pri čemer Terme Čatež praktično ne izplačujejo dividend. Državi se lahko Petan zahvali tudi za prej omenjeno »finančno injekcijo«. Na račun turističnih bonov so namreč Terme Čatež lani ustvarile rekordne rezultate. Po podatkih Erarja so od države prejele več kot 12 milijonov evrov, ob tem pa dosegle 5,5 milijona evrov čistega dobička.