Novice Svet24

Janez Janša je v zadnjem mandatu večkrat dokazal, da mu ni mar za nepisana pravila demokracije. Vladal je z odloki, požvižgal se je na odločitve ustavnega sodišča, ignoriral je nepreklicni odstop notranjega ministra in v interventne zakone tlačil zakonska določila, ki z epidemijo niso imela nobene povezave. Tudi po slovesu od položaja predsednika vlade se je očitno odločil ostati zvest nespodobni praksi. SDS je že na prvi seji zasula vložišče državnega zbora z več kot tridesetimi zakonskimi predlogi, nato pa so vložili še predlog posvetovalnega referenduma o zakonu o vladi, s čimer so Robertu Golobu onemogočili sestavo vlade in oblikovanje ministrstev v skladu s koalicijsko pogodbo.

Poleno pod noge

Ko je minil rok za razpis referenduma in je državni zbor zavrnil referendumsko pobudo ter sprejel novelo zakona o vladi, pa so se v SDS odločili sprožiti postopek izvedbe naknadnega zakonodajnega referenduma. Če je vodilo opozicije brezsramno nagajanje novi vladi, jim je treba priznati, da jim gre odlično od rok. Z oddajo 2500 podpisov za referendum so namreč sprožili postopek, ki bo preprečil ustanovitev dodatnih treh ministrstev vsaj do oktobra.

Datum določi predsednica DZ

Bobo

Predsednica državnega zbora (DZ) Urška Klakočar Zupančič bo po vložitvi podpisov za začetek referendumskih postopkov glede sprememb zakona o vladi v naslednjih sedmih dneh skladno z zakonom preverila, ali pobuda ustreza zakonskim kriterijem. Če je ustrezna, bodo sledili naslednji koraki, tudi določitev dneva za začetek zbiranja 40.000 podpisov, je napovedala. Ko predsednik DZ določi rok začetka zbiranja podpisov, ima sicer pobudnik 35 dni časa za zbiranje. Po izteku tega roka pa ima na voljo sedem dni za vložitev s podpisi podprte zahteve v DZ. Če je ta popolna, ima nato še DZ sedem dni časa, da z odlokom razpiše referendum.

Čakanje na prvi september

A referendumska zakonodaja predpisuje tudi, da če koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev za podporo zahtevi o razpisu referenduma, v celoti ali deloma pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom, predsednik DZ določi koledarski rok, ki začne teči 1. septembra. Torej bo imela SDS čas do 5. oktobra, da zbere potrebnih 40.000 podpisov. Če jim ne uspe, začnejo veljati spremembe zakona o vladi in Robert Golob dobi svojih 20 ministrstev. Če pa bo podpisov dovolj, se nam obeta referendum, ki bo, če bo potekal skupaj z lokalnimi ali predsedniškimi volitvami, ki se nam obetajo jeseni, stal okoli 760 tisoč evrov. Če pa bo izveden samostojno, bomo volivci zanj odšteli več kot štiri milijone evrov. Ob tem vlada v polni sestavi ne bo začela delovati vse do razglasitve rezultatov, kar bi bilo lahko tudi šele novembra.

Leo Caharija

Trmoglavi Vili

Ob tem na svoji fronti deluje tudi znani SDS-ov jurišnik Vili Kovačič, ki se je prav tako lotil zbiranja podpisov za vložitev referendumske pobude, a je bil pri tem neuspešen. A gospod Kovačič je že večkrat dokazal, da je neumoren. Tako je napovedal, da bo na ustavno sodišče podal pobudo za oceno referendumske zakonodaje, saj meni, da je sedemdnevni rok za zbiranje 2500 podpisov prekratek. Seveda bo ob tem zahteval, da ustavno sodišče zadrži izvajanje zakona o vladi.

Odziv

»Prepričan sem, da bo pri kateremkoli referendumu, na katerokoli temo, prejšnja vlada dobila še eno lekcijo od ljudi, da jih v resnici nočejo, ne njih ne njihovih metod,« je potezo SDS komentiral Robert Golob. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic pa je dejal:  »Taktiziranja, politična preigravanja tega napredka ne prinašajo, jemljejo nam pa dragocen čas.«