Premier Robert Golob je ob tem predstavil dva tipa ukrepov, ki bodo na eni strani zadevali slovenske kmete in pridelovalce, na drugi strani pa končne potrošnike.
Za pomoč kmetom pri spopadanju z rastočimi stroški tekočih goriv, gnojil in repromateriala bo vlada v tem letu namenila dobrih 22 milijonov evrov, ki bodo porabljeni v obliki subvencioniranju cen goriva za kmete in kot pomoč pri nabavi repromaterialov.
Poleg tega bo vlada kmetom zagotovila odkup vse v Sloveniji pridelane pšenice s strani zavoda za blagovne rezerve in pri tem ne bo čakala na ponudbe trgovcev, ki bi draginjo izkoristili pri višanju cen v jeseni. Namen tega ukrepa je, da se pridelek v celoti zadrži v Sloveniji, na ta način pa nameravajo tudi razbremeniti kmeta pri prodaji pšenice. Poleg tega pa bo na ta način Slovenija morebitno težko zimo, ki se napoveduje v luči težav pri izvozu žita iz Ukrajine, pričakala pripravljena, meni Golob, ki je ob tem še povedal, da Slovenija z ukrepom odkupa domače pšenice sledi Švici. Cena za odkup pšenice bo določena šele v pogajanjih države s pridelovalci.
V drugem delu pa namerava vlada pomagati potrošnikom, četudi ne bo neposredno posegala v določanje maloprodajnih cen. Namesto tega bo vlada v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravila košarico 15 izdelkov in omogočila celovito primerjavo med kakovostjo in ceno izdelkov pri različnih ponudnikih. Primerjava cen bo vključevala tudi cene trgovske ponudbe pri vseh sosednjih državah, je še povedal Golob.
Organizirali bodo javni poziv v najkrajšem možnem času za izbor svetovalca, ki bo pomagal, da bo sistem neodvisen, da ne bo dvomov, od kje ti podatki prihajajo.
Sektor mleka
Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.
Okoli 2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. "Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru," je povedala ministrica Šinko.
Prav tako do jesenske setve namerava vlada izplačati največji del pomoči, in sicer 15 milijonov evrov za pomoč pri repromaterialu. Tu bo znesek pomoči višji za orne površine, kjer je potrebnih več gnojil, manjši pa bo znesek za trajne nasade in za travinje.
Glede odkupa pšenice je dejala, da bo vlada naslednji teden stopila v stik s pridelovalci, ki so že dali ponudbo za odkup, in skušala najti dogovor o odkupu. O pričakovani odkupni ceni pa je po besedah Šinkove še prezgodaj govoriti.
"Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo," je dejala.
Ministrica Šinko je v odgovoru za novinarsko vprašanje pojasnila tudi, da se vlada zaenkrat ni odločila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Ta ukrep bi bil sprejemljiv le, če bi ob njem spremljali cene na vseh ravneh, sicer bi se lahko nižji davek prelil v marže, je dejala.
