Ko sem poklicala na številko Kačofona, kjer izveste vse o kačah, trudijo pa se vam pomagati, tudi če se znajdete v zagati zaradi kakšne, je Griša, ki se prostovoljno javlja in je sicer član Herpetološkega društva – Societa herpetologica slovenica, ravno prišel s Polhograjske Grmade. Je videl kakšno kačo? Pa jo je res! Če bi bila vremenska napoved stabilnejša, brez pričakovanih neviht, bi se sicer odpravil v visokogorje, tako pa se je na Grmado povzpel radoveden, saj je od klicateljev na Kačofon izvedel, da tam pogosto vidijo modrase. »Še pred kratkim mi je nekdo s Polhograjske Grmade poslal nerazpoznavno fotografijo modrasa, pa sem poskusil srečo še sam.« Najprej je našel kačji lev, pozneje pa tudi kačo, ker jo je zmotil pri popoldanskem sončenju, je že bežala v kritje. »Kadar srečam plazilca v naravi, ga ne vznemirjam namenoma oziroma le toliko, kolikor je nujno, da pridobim za znanost pomembne podatke. Vse vrste plazilcev so zavarovane in se jih ne sme nadlegovati, loviti ali pobijati,« je razložil. Na hitro je napravil fotografijo za svojo dokumentacijo in pospravil kačji lev. Je pa na hribu z veseljem opazoval tudi druge plazilce – dva krasna zelenca in precej pozidnih kuščaric.
Modras se je takoj skril v luknjo
Grišo že od nekdaj fascinira narava, zato se je odločil za študij biologije, službo pa sicer našel v povsem drugi stroki. »Krajši čas sem se ukvarjal z opazovanjem ptic, vendar sem se, ker je ornitologov ogromno, odločil za plazilce, ki so bili v tistem času slabše raziskani.« Je torej res kaj na tem, da je letos več kač kot lani? »Mladiči bodo v drugi polovici poletja, zato kačje populacije v primerjavi z lani letos še niso nič večje. Vse kače, ki jih zdaj srečujemo, so bile že lani.« Šele konec poletja bomo torej lahko govorili o morebitnem povečanju. »Če ljudje opažajo več kač, je to lahko povsem lokalno, ker se je zgodila neka sprememba v okolju. Število kač se vsako leto nekoliko spreminja. Nihanja so v naravi povsem normalna. Zaradi sprememb v okolju lahko število neke vrste naraste, upade ali pa vrsta celo izgine. Število kač je torej lahko dejansko večje ali manjše, lahko pa je nekdo imel samo 'smolo', ko je videl letos več kač kot lani. Ko neko območje pozidajo, lahko postane manj primerno za kače in njihovo število upade. Če pa, recimo, iz zapuščene hiše nastane ruševina, ki se podre, in ostane velik kup kamenja, ta privablja manjše živali, ki iščejo skrivališče, tudi kače. Če je predel še primerno osončen, je zanje to idealno. Če imate škarpo zadelano z vezivom – malto, ni prostora, da bi se tam naselile kače. Ko pa se zaradi dotrajanosti med kamni naredijo luknje, postane primerno. Če si je nekdo na dvorišču naredil mlako, jo bodo poselile rastline in živali, ki imajo rade vodo, recimo dvoživke, s katerimi se prehranjuje belouška, ki bo tako prišla v bližino. Se pa te živali navadno izogibajo človeka. Ko sem danes srečal modrasa, se je takoj skril v luknjo.«
Kačam je na soncu prijetno kot nam
Spomladi, ko so jutra in večeri hladnejši, so aktivnejše sredi dneva, poleti pa je sredi dneva tudi njim prevroče, zato jih bomo pogosteje srečali zjutraj ali proti večeru. »Ima pa vsaka kača svojo osebnost – tako kot najdete človeka, ki teče v največji vročini, lahko tudi na kačo naletite sredi poletne pripeke. V skrivališče modrasa sredi dneva lahko pride plenilec in kača se mu bo umaknila.«
Kača ni skrbna mama
»Večinoma odlagajo jajca, ki se sama razvijajo v ugodnem okolju. Ko jih samica odloži, je ne zanimajo več. In ko se iz jajc čez približno nekaj mesecev začnejo izlegati mladiči, samice neredko ni več v bližini. Mladički so popolnoma samostojni – raztepejo se po okolici in skrbijo sami zase. Samci in samice se potem poiščejo šele čez nekaj let, ko spolno dozorijo.« Ali niso nekatere kače tudi živorodne? »Pri vseh plazilcih se tvorijo jajca, le da se pri nekaterih vrstah razvijejo v samici. Šele ko so mladiči dovolj razviti, jih samica skoti v tanki ovojnici. Pri nas so take predstavnice družine gadov, se pravi modras, laški gad in navadni gad, taka pa je tudi smokulja. Domneva se, da gre za tiste skupine, ki so se razvijale v hladnejšem okolju. Vremenske razmere, denimo v gorah, lahko hitro postanejo neugodne in odloženo leglo jajc propade. Pri vrstah, ki so jajceživorodne, pa samica aktivno išče mesta, primerna za razvoj jajc v njenem telesu.«
Največ modrasovih ugrizov
Nekje sem slišala, da naj bi bili ugrizi mladičev strupenjač celo nevarnejši od ugrizov odraslih živali, zato me je zanimalo, ali je to res. »Ravno nasprotno, pri ugrizu večje kače se lahko izloči več strupa kot pri ugrizu manjše in posledice so zato hujše. Količina iztisnjenega strupa je nadzorovana in včasih se primeri suhi ugriz, ko strupa sploh ne uporabijo.« Tudi ugriz naših strupenjač ima lahko za posledice smrtni izid, vendar mora imeti človek precejšno smolo in je to izjemno redko. »S tovrstnimi podatki razpolagajo pristojne zdravstvene ustanove. Kolikor vem, v samostojni Sloveniji še ni bilo smrtnega primera, tudi po zaslugi učinkovite zdravniške oskrbe. Je pa nekoliko različno od posameznika do posameznika, kako bo strup nanj učinkoval.« Pri nas so v večini ugrizi modrasov. »Navadni gad živi pri nas praviloma v hribih, na nadmorskih višinah nad 800 metri. V gore gremo po navadi v primerni obutvi, gledamo pod noge, zato je njegovih ugrizov bistveno manj. Modras je precej bolj razširjen, saj živi od nižin do visokogorja, kjer je tudi več ljudi in je možnost njegovega ugriza zato večja.«
V tem času je Kačofon pogosto zaseden
»Nekateri potrebujejo samo podatek, za katero vrsto kače gre, ali je strupenjača ali ne, drugi bi najraje videli, da bi iz njihove okolice pobral in odnesel vse kače, kar seveda ni izvedljivo. Nekateri si želijo odpraviti strah pred temi plazilci, pri čemer jim lahko pomagam z informacijami. Kogar zanima, lahko živali bolje spozna in tako ugotovi, da je nevarnost zelo omejena.« Letos je imel tudi nekaj intervencij. »Najbolj je bilo zabavno, ko so me poklicali k hiši, kjer so imeli škarpo iz debel in se je notri skrila belouška. Ujel sem jo in odnesel dvesto metrov nižje k potoku, vodo imajo namreč rade. Ko pa sem po vročini prisopihal nazaj gor do škarpe, je bila tam še ena in sem moral ponoviti vajo.«
Smrdljivi izloček belouške
Kačo je najlaže ujeti z roko. Pri strupenjačah uporablja varilske rokavice iz debelega govejega usnja. Vendar pri belouški to ni potrebno, ker se ne brani z ugrizom. »Ima smradne žleze in te lahko nekoliko poškropi s smrdljivim izločkom, katerega vonj te še lep čas spremlja.« Klicala ga je tudi gospa, ki je pred hišo srečala smokuljo. »Po navadi ne čakajo, da pridem, se že prej skrijejo. Ker pa sem ravno imel pot mimo, sem se ustavil. Kača je bila še vedno tam, pa sem jo odstranil. Intervencije so smiselne samo, če vemo, kje je kača, in jo lahko dosežemo. Če mi nekdo reče, da je padla v svetlobni jašek kletnega okna, me bo počakala, ker ne more ven. Če pa nekdo vidi kačo na vrtu, je najverjetneje ne bo nikjer več, ko bom prišel. Če gre v razpoko v škarpi, točno veš, kje je, ampak ne moreš priti do nje, zato intervencija tudi ni smiselna. Pomagati jim je treba, če pridejo v prostore, kjer nimajo izhoda, hrane in vode, saj okolje ni primerno za njihovo bivanje. Zanimive so tudi prigode, ko kačo kdo v podvozju pripelje domov z dopusta in potem v garaži prileze ven. Imeli smo že kar nekaj takih slepih potnikov iz Hrvaške.«
