Po zadnjih podatkih javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so bili v majskih in junijskih neurjih s točo najbolj prizadeti trajni nasadi, vinska trta, žita, koruza, poljščine, vrtnine na prostem, oljne buče, hmelj, jagodičevje in travinje.
"Treba je poudariti, da je škoda po neurjih s točo naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije, zato se zanjo ocena ne izdela, niti zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve," so poudarili na ministrstvu.
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč namreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
Z letom 2021 se je stopnja sofinanciranja zavarovalnih premij dvignila na 55 odstotkov obračunane zavarovalne premije za celotno kmetijsko proizvodnjo. Sofinancirajo se zavarovalne premije, pri katerih je zavarovalno kritje z odbitno franšizo v višini najmanj 15 odstotkov zavarovalne vsote posevka, nasada ali plodov na posamezni zavarovani površini.
Od leta 2021 se sofinancira tudi zavarovalne premije za zavarovanje škode na proizvodnih sredstvih trajnih nasadov ter materialno škodo na konstrukcijah in kritinah rastlinjakov, ki so vpisani v register kmetijskih gospodarstev s šifro 1190 - rastlinjak, šifro 1191 - rastlinjak, kjer pridelava ni v tleh, šifro 1192 - rastlinjak s sadnimi rastlinami, konstrukcijah (žičnicah) hmeljišč ter konstrukcijah in mrežah proti toči v intenzivnih sadovnjakih in vinogradih.
Za pridobitev finančne pomoči zaradi škode po toči v obliki državne pomoči bi bilo treba po pojasnilih ministrstva sprejeti interventni zakon, kot je bilo to v primeru pozebe, ki je kmetijsko proizvodnjo prizadela v letih 2016, 2017 in 2021.
