Novice Svet24

Številne gospodarske panoge v Sloveniji se spopadajo z vse večjim pomanjkanjem kadrov. Pred turistično sezono bijejo plat zvona v gostinstvu, epidemija koronavirusa je razredčila že tako načete vrste zdravnikov in zdravstvenega osebja, primanjkuje nam zidarjev, voznikov tovornjakov, delavcev v proizvodnji, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, varilcev, prodajalcev, vojakov … S pomanjkanjem ustreznih kandidatov za zaposlitev se je v preteklih šestih mesecih soočila že več kot polovica delodajalcev (54,1 odstotka). Največ težav imajo v velikih podjetjih, kar tri četrtine jih namreč ne najde ustreznega kadra. Za dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, gostinstva, prometa in skladiščenja ter gradbeništva je značilen najvišji delež delodajalcev, ki v prihodnje pričakujejo težave pri iskanju delavcev. V omenjenih dejavnostih več kot 60 odstotkov delodajalcev predvideva, da bodo v prihodnosti imeli težave z iskanjem kadra.

Še več novih delovnih mest

108 poklicev beleži pomanjkanje kadra.

42.900 novih delavcev naj bi letos potrebovali delodajalci.

22.000 novih delovnih mest naj bi se letos ustvarilo v Sloveniji.

30.000 Slovencev in Slovenk se dnevno vozi na delo čez mejo.

V Sloveniji je bilo v prvem četrtletju 2022 razpisanih 24.600 prostih delovnih mest, kar je za šest odstotkov več kot v prejšnjem četrtletju. Število prostih delovnih mest je tako znova doseglo najvišjo raven od leta 2008, odkar Statistični urad RS izvaja raziskovanje o prostih delovnih mestih. Ob tem delodajalci kljub negotovi ekonomski situaciji napovedujejo, da bodo tudi letos potrebovali dodatno delovno silo. Glede na anketo, ki jo je med delodajalci, ki imajo vsaj deset zaposlenih, izvedel zavod za zaposlovanje, bodo delodajalci zaposlovanje letos povečali še za 3,2 odstotka, kar pomeni, da bodo iskali še 42.900 novih delavcev. A po podatkih, ki so objavljeni na spletni strani zavoda za zaposlovanje, je trenutno na trgu dela le 55.854 iskalcev zaposlitve. Glede na rezultate ankete naj bi letos delodajalci potrebovali še 1813 voznikov tovornjakov, 1566 zidarjev, 1460 varilcev, 1365 prodajalcev, 1351 skladiščnikov, 1005 čistilcev ...

Pomanjkanje ni začasno

Profimedia

Čeprav ob navedenih podatkih in težavah delodajalcev morda kdo le zamahne z roko in reče, »ponudijo naj višje plače in delavci bodo prišli«, so težave bolj kompleksne, kot je videti. V določenih panogah, na primer v zdravstvu, so namreč razmere že tako dolgo slabe, da so številni usposobljeni kadri trajno zamenjali kariero. Na področju gradbeništva Slovenija niti nima dovolj usposobljenih delavcev in smo v veliki meri odvisni od uvoza delovne sile, kjer pa slovenski delodajalci vedno težje konkurirajo zaposlovalcem iz bolj severnih držav. Tudi v gostinstvu se srečujemo z velikimi težavami, saj vpis na izobraževalne ustanove za poklice v gostinstvu že leta upada, zadnji dve leti epidemije pa sta številne izobražene kadre prisilili, da so si našli novo kariero. K temu je treba dodati slabo demografsko sliko, zaradi katere se število delovno aktivnega prebivalstva zmanjšuje in se bo v naslednjih letih še zmanjševalo. Tako ne preseneča podatek, da kar 70 odstotkov delodajalcev, ki zaposlujejo, ugotavlja, da primernega kadra na trgu preprosto ni.

Dreamstime

Višje plače

Dejstvo je, da se plače, ne glede na to, ali bo novi koaliciji uspelo uresničiti obljubo o 800 evrih neto minimalne plače, morajo zvišati, predvsem pri prej navedenih poklicih, če želimo k našim delodajalcem privabiti vsaj tisti del Slovencev, ki dnevno odhaja na delo v tujino. Takih je bilo po podatkih finančne uprave (Furs) konec lanskega leta kar 30 tisoč. Danes so namreč plače v najbolj deficitarnih poklicih izjemno nizke. Povprečna plača v gostinstvu je lani v obdobju prvih sedmih mesecev znašala 1260 evrov bruto oziroma 850 evrov neto, kar je 65 odstotkov povprečne bruto plače v Sloveniji. Ob tem najnižja osnovna plača po kolektivni pogodbi dejavnosti še vedno znaša 529,20 evra bruto oziroma 412,25 evra neto. Osnovna plača negovalke v domu za ostarele je 1074,43 evra bruto oziroma minimalna plača. V enak plačilni razred kot negovalke spadajo tudi strežnice in bolničarji. Nič bolje se ne godi zidarjem, varilcem in drugim deficitarnim poklicem.