V državnem zboru se je predstavila kandidatka za zunanjo ministrico Tanja Fajon, predsednica SD. Med težavami, s katerimi se sooča cel svet, je izpostavila okoljsko problematiko, spopadanje z epidemijo, tudi varnostna tveganja, kot je vojna v Ukrajini.
V skladu z novim zakonom o vladi se bo ministrstvo za zunanje zadeve preimenovalo v ministrstvo za zunanje in evropske zadeve.
Politika, ki jo zagovarja, bo zavezana mutilateralizmu in krepitvi moči mednarodnega prava, ob tem pa je poudarila, da sta ključna sodelovanje in dialog.
Proces širitve Evropske unije se ne sme ustaviti, je dejala. Aktivno si bo prizadevala za začetek pristopnih pogajanj za Albanijo in Severno Makedonijo. Sicer pa si želi čim boljših odnosov s Hrvaško - kot je dejala, so vsa odprta vprašanja rešljiva. Prizadevala si bo tudi za čim prejšnji vstop Hrvaške v območje schengna in OECD, a pod pogojem implementacije arbitražne razsodbe. Je pa priznala, da je v zadnjih dveh letih v zvezi z uresničevanjem arbitražnega sporazuma dobila "grenke občutke", saj da sadovi tihe diplomacije niso opazni, in še enkrat poudarila, da Slovenija od vztrajanja pri implementaciji ne sme odstopiti.
Skrata, Slovenija podpira širitev schengenskega območja in Bolgarije in Romunijea. A pred reformo schengenskih pravil bo težko doseči soglasje za širitev med državami članicami, je opozorila.
Dotaknila se je tudi migracij in priseljevanja. Zavzela se je za "celovito azilno, migracijsko in integracijsko politiko, ki bo omogočala primerno odzivanje na pritiske nereguliranih migracij in olajšala regulirana priseljevanja". Ob tem je dodala, da mora biti Evropska unija sposobna zaščiti svoje zunanje meje.
Razmišlja, da bi na ministrstvu vzpostavili sektor za mednarodne izzive, za podnebje pa namerava imenovati posebnega odposlanca oziroma odposlanko.
O politiki svojega predhodnika Anžeta Logarja je dejala, da je bila bolj aktivna, da je Logar "naredil velik angažma", a da je prepogosto ostajal grenak priokus. Sploh ker so v Bruslju o Sloveniji kar trikrat govorili kot o problematični državi, ob čemer je omenila udejstvovanje prvaka SDS Janeza Janše na družabnih omrežjih, kar je prepogosto bilo slovenska zunanja politika in s tem tudi podoba Slovenije.
Izpostavila tudi, da se je v zadnjih dveh letih slovenska zunanja politika preveč naslanjala na Madžarsko.
Bo Slovenija z njo postala bolj "proruska"? Kot je odgovorila, je rusko agresijo ostro obsodila, zato si bodo prizadevali za mir v Ukrajini.
Novih zaposlitev na ministrstvu sicer ne načrtuje. Po Bruslju namerava obiskati še Berlin, če bo to le mogoče.
Odbor za zunanjo politiko je na koncu izglasoval, da je njena predstavitev bila ustrezna (devet za, šest proti).
