Dominika Švarc Pipan je uspešno prestala današnje zaslišanje. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, proti jih je bilo pet.
V današnjem nadaljevanju zaslišanj kandidatov za ministrske položaje v prihajajoči vladi Roberta Goloba se je matičnemu odboru predstavila tudi kandidatka za pravosodno ministrico Dominika Švarc Pipan, ki prihaja iz kvote stranke SD. Švarc Pipanova, ki je sicer v preteklosti že bila državna sekretarka na ministrstvu, je v svoji uvodni predstavitvi izpostavila načelo vladavine prava, ki ga je označila za "temeljni kamen političnega in pravnega sistema države". "V svojem osnovnem smislu pomeni, da morajo državne oblasti in državljani spoštovati pravo," je navedla, a dodala, da pa "vsebinsko in moralno osrčje tega načela kot temeljna vrednota naše družbe tvori človečnost".
Izpostavila je še, da načela pravne in socialne države, h katerim smo se zavezali tudi v ustavi, ne smejo biti zgolj simbolna črka na papirju. Ob tem pa je povzela dogajanje v zadnjih dveh letih, ko "se je brezbrižno vladalo z odloki, ko je ustavno sodišče po tekočem traku razveljavljajo vladne odločitve in ko so bile po ustavi neodvisne institucije podvržene močnim političnim pritiskom".
Prednostne naloge
Med ukrepi za reševanje stanja, ki presegajo en mandat, pa je med drugim naštela projekt prenove sodne mreže, odpravo političnega vpliva pri imenovanju sodnikov in prenovo sistema pravniškega državnega izpita, pa tudi nov zakon o kazenskem postopku.
Med načrti in prioritetami je spregovorila o verigi pregona kaznivih dejanj policija-tožilstvo-sodstvo in napovedala, da bo posebno pozornost posvetila vprašanju kakovosti sodelovanja med tožilstvom in policijo v predkazenskem postopku. Napovedala je črtanje zadnje spremembe zakona o državnem tožilstvu, s katero je bil uveden tudi t. i. sopodpis vodje oziroma v določenih primerih vodje in še dveh državnih tožilcev pred zavrženjem določenih ovadb. Tega sicer predvideva že predlog zakona za odpravo škodljivih posegov politike, ki ga je predlagala že civilna družba, je spomnila.
Med nujne spremembe je uvrstila tiste, ki so potrebne zaradi implementacije odločb ustavnega sodišča, sodb mednarodnih sodišč ali pa evropskih direktiv in jih večinoma napoveduje že za prvo leto mandata. Med temi so zakon o varstvu osebnih podatkov, zakon o zaščiti žvižgačev, novela kazenskega zakonika, novela zakona o prekrških in novela stečajnega zakona, novela zakona o sodnem svetu, kjer se rok za odpravo neskladnosti z ustavo izteče oktobra, in novelo zakona o kolektivnih tožbah.
Med prioritetami mandata je naštela tudi odpravo blokade imenovanja državnih tožilcev na vladi, nadaljevanje informatizacije pravosodja, prizadevanja za učinkovitejši sistem odvzema in upravljanja s premoženjem nezakonitega izvora ter skrb za mladoletnike v sistemu kazenskega pravosodja.
Ministrstvo bo nadaljevalo z gradnjami moškega zapora v Dobrunjah in ženskega na Igu, napoveduje pa tudi "odločnejši pristop" k pripravi prenovljenega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki bi naslovil tudi vprašanje ustreznosti plačila kandidatov za pravosodne policiste.
Švarc Pipanova, ki je po izobrazbi pravnica in politologinja, zase še pravi, da namerava v svojem delovanju "konstruktivno povezati znanstveni, strokovni in politični premislek, s ciljem zagotoviti karseda učinkovito in pravično delovanje slovenskega pravnega sistema v dobro vseh državljanov in državljank".
