KAKO KLJUBUJEJO PROBLEMU
Velik del pomanjkanj je mogoče rešiti z uporabo enakega zdravila, nekatere z uporabo zelo podobne učinkovine, le pri nekaterih najbolj zahtevnih je potrebna menjava načina zdravljenja.
Prejšnji teden smo poročali, da v zadnjem času v lekarnah primanjkuje nekaterih zdravil, nazadnje zdravil z vsebnostjo paracetamola, ki delujejo proti bolečinam in znižujejo vročino ter jih jemljejo otroci. Konkretno je šlo za zdravili calpol in daleron. Prav tako že od zime dalje ni mogoče dobiti antibiotika ospamoxa, pred kratkim še hiconcila.
Iz Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) so sporočili, da redno spremljajo prisotnost posameznih zdravil na slovenskem trgu in da pomanjkanje, o katerem poročamo, ni nič izrednega, saj so »motnje v dostopnosti posameznih zdravil dokaj pogoste, niso pa bile kritične, saj so bila na trgu ves čas na voljo zdravila, ki lahko uspešno nadomestijo manjkajoča, zato ukrepanje agencije ni bilo potrebno«.
»Zdravilo ospamox je pošlo sredi februarja, zaradi povečanega povpraševanja pa pred kratkim še hiconcil. Oba naj bi bila ponovno dostopna junija oziroma julija. Ju je pa mogoče nadomestiti z drugimi antibiotičnimi sirupi, pri čemer je izbor odvisen od indikacije in odločitve lečečega zdravnika,« so nas informirali v JAZMP. Kar zadeva calpol in daleron, je slednji od konca prejšnjega tedna ponovno na voljo.
Vse to seveda vpliva
Izpostavili so, da trenutno število motenj pri dostopnosti zdravil ne odstopa od običajnega. V splošnem so vzroki zanje lahko povezani z učinkovino (ali ima proizvajalec končnega zdravila na svoji zalogi zadostno količino učinkovine in ali je ta količina ustrezne kakovosti), proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec z obstoječimi proizvodnimi linijami zagotovi zadostne količine zdravila in ali je končni izdelek zahtevane kakovosti), distribucijo končnega izdelka (ali ga lahko proizvajalec v dovolj kratkem času dostavi po vsem svetu oziroma kamor je treba) in v slovenskem primeru dodatno še z velikostjo trga (le najbolj prodajana zdravila se v Sloveniji prodajajo v tako velikih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija, pri vseh ostalih si serijo delimo z drugimi državami, kar poveča potrebo po usklajevanju proizvodnih naročil).
V zadnjih dveh letih smo zaradi pandemije spoznali še nekaj novih razlogov: izpade proizvodnje 'necovidnih' zdravil zaradi prioritiziranja proizvodnje zdravil in predvsem cepiv proti koroni, večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin na Kitajskem ter tako rekoč čez noč spremenjene potrebe po posameznih zdravilih ozirom skupinah zdravil,« so pojasnili ozadje zamud.
Pomembne so zaloge
Med večjimi domačimi dobavitelji zdravil je ljubljansko podjetje Kemofarmacija. Pri njih smo preverili, ali imajo z dobavo kakšnega od zdravil težave in kako jih rešujejo. Povedali so, da je najpogostejši razlog za pomanjkanje v preskrbi z zdravili na strani proizvajalca, so pa poudarili, da imajo veletrgovci, kakršni so tudi oni, približno enomesečne zaloge zdravil, »kar močno poveča zanesljivosti oskrbe, saj smo v primeru krajših motenj na strani proizvajalca veletrgovci kot pufer pri oskrbi trga. V koronačasu pa so zaloge pri posameznih skupinah zdravil še povečali.«
Tako kot agencija so poudarili, da ima epidemija pomembno vlogo pri dosegljivosti zdravil. »Pandemija je oskrbne čase še podaljšala in otežila postopke ter pokazala na kar nekaj tveganj in s tem povezanih priložnosti za izboljšavo na področju preskrbe z zdravili v Evropski uniji. Med ugotovljenimi tveganji dodaten pritisk na distribucijo v zadnjih mesecih povzročajo tudi naraščajoči stroški goriva in energentov, saj je veletrgovska marža tako v Sloveniji kot tudi v večini drugih EU držav v celoti regulirana in pogosto nespremenjena že vrsto let. Zato je bila na ravni EU postavljena Evropska farmacevtska strategija, ki bo med drugim zmanjšala tveganja motenj pri preskrbi z zdravili z večanjem odpornosti in zanesljivosti oskrbne verige,« so sporočili in dodali, da se v zadnjem času vse pogosteje dogaja – predvsem pri novejših, dražjih zdravilih – da od dobaviteljev ne prejmejo celotne naročene količine, »kar ne samo da otežuje pretočnost nabavne verige, ampak lahko pomeni tudi zamik pri oskrbi pacientov z zdravili«.
Krmarjenje dobave v zdravstveni krizi
Podjetje Medis, še en domači dobavitelj zdravil, se je do zdaj vsesplošnim težavam v dobavnih verigah uspešno izognil, »prav tako ne dobavljamo zdravil, ki jih proizvajajo na Kitajskem, v Rusiji ali Ukrajini. Če pa se zgodi, da določenega zdravila zaradi različnih razlogov ne moremo dobaviti, v skladu s pravilnikom obvestimo Javno agencijo Republike Slovenija za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) ter stroko.«
Opisal nam je njihov protokol v primeru primanjkljaja: »Če gre za zdravilo, ki ga dobavlja Medis, najprej pogledamo, ali ga lahko dobavimo iz kakšne druge države, kjer je naše podjetje prisotno in kjer je tega zdravila dovolj na zalogi. Medis ima namreč lastna podjetja v 17 državah srednje in vzhodne Evrope. Druga naša velika prednost je, da smo neodvisno farmacevtsko podjetje, ki skrbi za komercializacijo zdravil različnih proizvajalcev, zato smo lahko zelo fleksibilni pri tem, katera zdravila ponudimo trgu. V izrednih situacijah, ko določenega zdravila ni na trgu, a ga bolniki nujno potrebujejo, pa bolnišnica ali katera druga zdravstvena ustanova objavi zahtevo po določenem zdravilu. V tem primeru se potrudimo, da najdemo možnost za oskrbo trga s tem zdravilom.«
