Do izteka prvega letošnjega razpisa specializacij zdravnikov na ravni celotne države je zdravniška zbornica za 286 razpisanih mest prejela 227 vlog. Najmanjše je zanimanje za specializacijo iz družinske medicine; ob 70 razpisanih mestih je prispelo le 23 prijav. Malo je tudi prijav za pediatrijo; ob 15 razpisanih mestih so prejeli šest prijav. Je pa veliko zanimanja za specializacijo iz ginekologije in porodništva. Zbornica ugotavlja: »Na specializacijo iz ginekologije in porodništva se je za območje celotne države prijavilo šest kandidatov na eno razpisano mesto, za posamezne izvajalce pa se je prijavilo 13 kandidatov na deset razpisanih mest.«
Zbornica hkrati izpostavlja, da zadnja leta počasi le raste število prijav za specializacijo iz družinske medicine, a je tudi potreb občutno več, kot je mladih zdravnikov, ki končajo študij in opravijo strokovni izpit.
Večja vloga države
Zaradi vsem dobro znanih zagat zbornica opozarja, da je nujna močnejša vloga države. Ta je dolžna poskrbeti za primerne delovne razmere mladih zdravnikov, zlasti tam, kjer posamezne specialiste nujno potrebujejo in jih vse bolj primanjkuje.
Pomembni so tudi dobro mentorstvo starejših zdravnikov in dobri odnosi v kolektivih. »Zdravniške organizacije pričakujejo, da bo zdravniku omogočena izbira, ali naj dela kot javni uslužbenec ali zasebnik – samostojni zdravnik. In tudi, da se v javnem sektorju zaposleni v zdravstvu izločijo iz enotnega plačnega sistema, hkrati s posodabljanjem standardov in normativov v prid obravnavi pacientov.«
Mladi zdravniki: Izid razpisa ne preseneča
Predstavniki organizacije Mladi zdravniki medtem sporočajo: »Mesta za družinsko medicino so ostajala prazna že pretekla leta. Glede na slabšanje razmer v slovenskem zdravstvu napovedujemo, da se bo, če ne bo velikih sistemskih sprememb, ta trend razširil še na preostala področja medicine.«
Po njihovem mnenju je nezanimanje tudi posledica kaotičnih delovnih razmer, odločevalci pa ne poskrbijo, da bi se to izboljšalo, in ne sprejmejo nujnih ukrepov. »Na področju družinske medicine je treba nujno zdravnika razbremeniti vseh del in nalog, ki ne zahtevajo medicinske izobrazbe, saj so namenjeni birokraciji in obračunavanju storitev. Obenem je nujno primerno plačilo, kar približno sedem evrov na uro neto za specializanta in deset evrov na uro za specialista družinske medicine zagotovo ni.«
Ukrepe potrebujemo takoj, sicer bo zdravstvo razpadalo še naprej. »Ko zdravnikov več ne bo, bo prepozno. Dokaz je Romunija, kjer so zaradi množičnih odhodov zdravnikov v tujino čez noč potrojili plačo, a je bilo takrat že prepozno, romunski zdravniki se iz zahodne Evrope niso več vrnili,« opozarjajo in ocenjujejo, da Slovenija tudi ni več zanimiva za zdravnike iz držav nekdanje Jugoslavije in od drugod.
