V Avstriji je kupec volkswagen e-golfa dosegel morebitno prelomno odločitev sodišča. Pritožil se je namreč, da ga je prodajalec zavajal pri navedbi dosega električnega avtomobila z enim polnjenjem. Prodajalec naj bi mu zagotavljal, da bo lahko z enim polnjenjem prevozil vsaj 230 kilometrov tudi pozimi, v praksi pa je bil doseg pol manjši. Sodišče v Linzu je kupcu dodelilo povratek kupnine 32.100 evrov, avtomobil pa je moral vrniti prodajalcu.
Kot poroča avstrijski Kronen Zeitung, se je po tej odločitvi v Avstriji, na Dunaju in v Gradcu, usul plaz podobnih tožb. Po besedah odvetnika tožečega kupca Michaela Poduschke je poleg nabavne cene pri odločitvi o nakupu električnega avtomobila ključnega pomena tudi obljubljeni doseg: »Če so med realnim in obljubljenim velika odstopanja, je jasno, da je kupec plačal nekaj, kar ni bilo izpolnjeno.« Poduschka dodaja, da kupec ni dolžan preverjati in ugotavljati, ali so prodajalčeve obljube resnične, z iskanjem po spletu in brošurah.
Večni strah pred prazno baterijo
Pri tem sicer niti ni pomembno, za katero vozilo in katero znamko gre, ampak sama srž težav voznikov električnih avtomobilov. Še posebej pri avtomobilih z manjšo zmogljivostjo baterije se rad pojavi občutek tesnobe dosega (range anxiety). Takrat se vozniku nenehno zdi, da mu ne bo uspelo priti do cilja ali do polnilnice. A večja ko je baterija, večji je doseg in manjša je tesnoba. Pa cena vozila je seveda tudi večja.
In kaj sodba v Linzu pomeni za prodajalce in kupce v Sloveniji? Boštjan Okorn iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS) pravi, da so na splošno potrošniške organizacije že zaznale, da so podatki o dosegu električnih avtomobilov, pa čeprav izračunani po »novi« metodologiji WLTP, lahko zelo različni od tistih pri dejanski uporabi. »Na porabo elektrike in doseg z enim polnjenjem vpliva veliko dejavnikov. Na isti poti se lahko poraba razlikuje tudi do 50 odstotkov, glede na način vožnje seveda.« Na primer, če v eno stran vozimo v hrib z največjo možno hitrostjo in pospeševanjem, v drugo stran pa vozimo večinoma navzdol in pospešujemo zmerno.
Boštjan Okorndodaja, da so se tudi pri nas že srečali s podobnim primerom: »Ko smo sami prejeli pritožbo lastnika enega od električnih avtomobilov, da njegov doseg ni ustrezen, smo s tremi različnimi vozili istega tipa opravili preizkus in ugotovili, da smo z vsemi prevozili skoraj enako število kilometrov. To je bilo v skladu s podatki, ki jih je podal proizvajalec.«
Zadovoljen kupec je dober ambasador
Kot smo omenili, v tem primeru model vozila in znamka nista pomembna, zato smo za komentar povprašali tudi pri enem od ponudnikov električnih avtomobilov, Renaultu. »Kot pionirji električne mobilnosti smo se že pred desetletjem zavedali, da so za uveljavitev elektromobilnosti ključni zadovoljni prvi uporabniki. Zato smo vsakemu, ki se je zanimal za nakup električnega vozila, iskreno povedali o lastnostih električnih vozil in v nekaterih primerih potencialnemu kupcu tudi odsvetovali nakup električnega vozila,« je povedal Rok Istenič iz Renaulta. Predvsem so odsvetovali nakup tistim, ki so na dan prevozili več kilometrov, kot znaša realen doseg avta, ali pa so se nameravali pri polnjenju zanašati izključno na javne polnilnice, saj mreža teh žal še ni dovolj razvita. Prav tako kupca povprašajo o njegovih voznih navadah, saj lahko te pomembno vplivajo na realni doseg električnega vozila.
