Novice Svet24

Sašo Švigelj

Natanko mesec dni po parlamentarnih volitvah so mandatarski kandidat in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob, predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon ter prvak Levice Luka Mesec uradno podpisali koalicijsko pogodbo. 

»Če volja ljudi ne bi bila tako jasna, se ne bi tako hitro uspeli dogovoriti o tem, katere so smeri, kateri so projekti in katere so vrednote, ki jih bomo skupaj zagovarjali v bodoči vladi,« je ob podpisu dejal Golob.

Med najbolj izpostavljenimi področji v koalicijski pogodbi, ki ima skupaj s prilogo 106 strani, sta gospodarstvo in zdravstvo. Kandidat za mandatarja je ob tem že za poleti napovedal interventni zakon, ki bo začrtal, kako naj se reforma v zdravstvu izpelje.

Koalicijska pogodba razburja zdravnike

Zdravniški ceh je bil najbolj kritičen do zaveze koalicije, da bo odpravila »popoldansko delo« zdravnikov pri zasebnikih. Kandidat za zdravstvenega ministra Danijel Bešič Loredan je v odzivu zagotovil, da popoldansko delo zdravnikov ne bo prepovedano. »Naša ideja je doseči, da lahko zdravniki v vseh javnih bolnišnicah delajo dopoldne in popoldne za ustrezno plačilo,« je pojasnil.
Odprava popoldanskega dela zdravnikov in konkurenčna prepoved sta po njegovih besedah umeščeni v drugi, časovno bolj odmaknjeni del koalicijske pogodbe. Kot je poudaril, omenjena ukrepa načrtujejo za leto 2024, ko bo zdravstveni sistem drugačen, podoben sistemom zahodnih držav, opredelili pa ga bodo v konsenzu z vsemi akterji.

Kritike iz gospodarstva

Tanja Fajon je poudarila, da je skupni cilj koalicijskih partnerjev zagotoviti močno gospodarstvo za socialno varnost vseh, skladen regionalni razvoj in umeščenost Slovenije v jedro Evropske unije. Po besedah Mesca je bil včerajšnji dan podpisa koalicijske pogodbe dan, ki je končal izgubljeno poldrugo desetletje, ko se je Slovenija kobacala iz krize v krizo. »Če potegnem črto, je koalicijska pogodba, ki smo jo podpisali, ločnica med izgubljenim desetletjem in pol ter trdim delom, ki nas čaka,« zagotavlja Mesec.

Medtem ko sindikati niso imeli večjih pomislekov o vsebini koalicijske pogodbe, pa so kritike zaradi napovedane davčne reforme prihajale predvsem iz vrst gospodarstva.

»Namesto prejšnjega desnega populizma dobivamo zdaj očitno ekstremno levi populizem,« je glede osnutka koalicijske pogodbe minuli teden povedal ekonomist in profesor ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Kovač. Predlagana koalicijska pogodba po njegovem mnenju predstavlja primer »pravega, sicer popolnoma preživetega centralno-planskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov, morebitna uveljavitev takšne pogodbe pa je prava receptura za ekonomsko katastrofo«.

Koalicijska pogodba se večinoma posveča vseobsežnemu prerazdeljevanju in ekstremnemu povečevanju javnih izdatkov, obsežnemu dvigovanju davkov, reguliranju celotnih gospodarskih sektorjev in družbenih podsistemov, nadaljnjemu nesmiselnemu povečevanju že tako toge delovne zakonodaje ter uvajanju »nekakšnega centralno-planskega državnega zdravstva«, je še opozoril Kovač.

Le dvema ni uspelo

Državni zbor bo danes opravil glasovanje o predlogu predsednika republike Boruta Pahorja, ki je za mandatarja v ponedeljek predlagal predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Od ustanovitve državnega zbora leta 1992 so poslanci na prvem glasovanju potrdili osem različnih mandatarskih kandidatov. Leta 2000 je bil danes že pokojni Andrej Bajuk za mandatarja izvoljen šele v tretjem krogu glasovanja, medtem ko se dva kandidata za mandatarja nista nikoli usedla na premierski stolček. Leta 2011 je predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković na tajnem glasovanju prejel zgolj 42 glasov, medtem ko jih mandatar za izvolitev potrebuje najmanj 46. Za položaj mandatarja se je prek konstruktivne nezaupnice lani potegoval tudi tedanji predsednik Desusa Karl Erjavec, a je prepričal le 40 poslancev.

Vlada napovedana za 3. junij

Državni zbor bo tajno glasovanje o mandatarskem kandidatu opravil na današnjem izrednem zasedanju. Po izvolitvi bo mandatar Robert Golob v državni zbor poslal predlog ministrske ekipe. Novoustanovljena koalicija namerava imeti v vladi 19 ministrstev, ker pa je SDS vložila zahtevo za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah, bo nova vlada imenovana po veljavnem zakonu o vladi, v skladu s katerim ima lahko 17 ministrstev. Prvič v zgodovini Slovenije se je sicer zgodilo, da opozicijska stranka preprečuje oblikovanje vlade.

Potem ko bo Golob v državni zbor posredoval predlog ministrske ekipe, bodo matični parlamentarni odbori opravili zaslišanje ministrskih kandidatov. Če bodo kandidati prestali zaslišanja, bo o njihovem imenovanju državni zbor odločal na plenarnem zasedanju. Mandatarski kandidat vztraja, da bo nova vlada oblikovana 3. junija, kar bi pomenilo drugo najhitrejše sestavljanje vlade po volitvah v samostojni Sloveniji.