V prostorih na Pivovarniški ulici v Ljubljani je potekala seja Študentskega zbora Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU LJ). Sam dogodek, ki je bil javen in si ga je bilo mogoče ogledati tudi preko spletnih kanalov in na družbenih omrežjih Radia Študent, je bil zanimiv iz več razlogov. Na seji je ŠOU LJ obravnaval finančni načrt za tekoče leto, kar pomeni delitev sredstev med zavode, katerih ustanoviteljica je ta organizacija.
STA
Študentska organizacija univerze v Ljubljani
Študentske organizacije se v Sloveniji v veliki meri financirajo preko dajatev iz študentskega dela, zraven pa so tudi porabnice javnega denarja. ŠOU LJ je tako po podatkih erarja od l. 2003 prejela nekaj več kot 150 milijonov evrov neposrednih državnih sredstev, 27 milijonov pa s strani krovne študentske organizacije Slovenije (ŠOS).
Glede na objavljene podatke o javnih transakcijah se denar preko zavoda ŠOU LJ steka k desetim zavodom, oziroma osmim, če se omejimo le na zadnji dve leti oziroma na obdobje od leta 2020. Med temi izstopa financiranje študentskega Kampusa, ki je zrasel na leta 2014 odkupljenem zemljišču ob železnici na pivovarniški ulici v Ljubljani. Kampus oziroma zemljišče in zavod s tem imenom dajeta prostor številnim zunanjim najemnikom, ki študentom ponujajo tudi plačljive storitve, v času svojega delovanja pa je prejel 3 milijone evrov. Od tega je največji delež financiranja prispevala ŠOU LJ.
Samo v obdobju od leta 2020, ko je zaradi pandemskih ukrepov veliko javnih in množičnih prireditev bilo onemogočenih, je Kampus od 1.170.000 evrov prejetih sredstev s strani ŠOU LJ prejel 965.000 evrov. Če to primerjamo z drugima dvema zavodoma, ki se deloma financirata tudi iz proračuna ŠOU in sta v skupini vseh zavodov ŠOU največja porabnika javnih sredstev: zavod Kersnikova je od treh milijonov prejetih sredstev od leta 2020 približno desetino tega denarja dobil od ŠOU LJ, za zavod Radio Študent (RŠ) pa je od dobrih 800.000 evrov, kolikor jih je z različnih naslovov dobila ena najstarejših študentskih radijskih postaj v Evropi, ŠOU LJ prispeval četrt milijona.
Razen razreza sredstev pa ima današnja seja Študentskega zbora poseben pomen prav za ta zavod, saj je za svoje nemoteno delovanje v veliki meri odvisen ravno od stabilnih virov financiranja, na katere so vezana druga projektna sredstva. Posledica tega je, da vsak nepredviden upad financiranja s strani ŠOU LJ močno zamaje celotno financiranje tega medija. Ker ŠOU LJ zadnja leta kaže jasno namero, da bi proračunsko postavko tega in še nekaterih drugih zavodov pod svojim okriljem postopoma kar ukinil, za RŠ to pomeni vsakoletne krizne pretrese.
STA
Radio Študent je očitno trn v peti dela študentskih funkcionarjev.
Letos pa je RŠ doletelo še eno presenečenje, ki z golo proračunsko postavko ŠOU LJ nima neposredne povezave, bi pa lahko na še bolj usoden način ogrozilo njegovo financiranje. Kot so za javnost na tem mediju sporočili konec aprila, je približno polovica rednega financiranja RŠ vezana na status nevladne organizacije v javnem interesu, za ohranitev tega statusa pa bi bilo treba uskladiti akt o ustanovitvi z novelo Zakona o nevladnih organizacijah.
Rok za potrebno uskladitev je bil začetek maja, teden in mesec dni po tem, ko je bila seja ŠOU LJ, na kateri naj bi spremembo akta o ustanovitvi RŠ obravnavali, prekinjena zaradi nesklepčnosti, nadaljevanje oziroma sklep te obravnave pa je na dnevnem redu ravno nocoj. V vmesnem obdobju so nekatere študentske poslanske skupine RŠ ponovno izpostavile negotovosti, ki je v nobenem primeru ni mogoče utemeljevati z varčevanjem znotraj samega ŠOU LJ. Z varčevanjem zaradi krčenja javnih sredstev je namreč ŠOU LJ leta 2020, ob nastopu pandemije, že skušal utemeljiti ukinitev proračunske postavke za financiranje tega zavoda. Samo omenjeni Kampus je v omenjenem letu dobil skoraj pol milijona študentskega denarja, predvidoma za potrebe vzdrževanja in upravljanja.
Vendar pa bi iz povedanega lahko sklepali, da gre pri zadnjem vprašanju, vprašanju odnosa med ŠOU LJ in enim njegovih zavodov, očitno za vprašanje, ki s samo delitvijo javnega denarja nima neposredne povezave. Videti je namreč, da s svojo postopkovno potezo ŠOU LJ ne skuša toliko prihraniti sredstev, ki jih ima sicer dovolj za druge naložbe, ampak gre bodisi za uničenje ali vsaj poskus podreditve tega radia.
Privatne poti javnega denarja?
Tu bi se seveda lahko vprašali, kako ŠOU LJ dejansko porablja javna sredstva in koliko so njegovi prejemniki do teh dejansko upravičeni? V preteklosti so nekatere poslanske skupine znotraj ŠOU ravno zavod RŠ skušale prikazati kot enega od problematičnih prejemnikov študentom namenjenih sredstev. Vendar pa je, po drugi strani, ta medij v preteklosti javnemu interesu skušal zadostiti tudi s kritičnim poročanjem o porabi sredstev ŠOU LJ, kar pa bi določenim skupinam študentskih poslancev lahko šlo v nos. Delovanje ŠOU LJ je namreč v mnogih primerih profitno usmerjeno, netransparentnost njegovega poslovanja pa je nedavno potrdil tudi predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.
Kot je za POP TV v oddaji Preverjeno včeraj povedala novinarka RŠ, Živa Šketa, pri ŠOU LJ na novinarska vprašanja o poslovanju in pogodbah z zunanjimi sodelavci v preteklosti niso preveč radi odgovarjali. Študentske organizacije imajo pri nas, kot je za Preverjeno potrdila tudi informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, od leta 2019 status osebe javnega prava in so po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja o svojem poslovanju dolžne poročati javnosti.
Poslovanje ŠOU LJ se je tokrat znašlo pod drobnogledom računskega sodišča. Vesel je za POP TV potrdil, da je v času njegovega mandata računsko sodišče že opravilo tri revizije študentskega orgnaniziranja ter izpostavil, da so »ves čas bili vprašljivi prejemki funkcionarjev«, pri čemer pa ostala v ospredju »skrb za funkcionarje namesto za študente«.
Vendar pa je računsko sodišče v svojih ugotovitvah omejeno. Vesel je o rezultatih dosedanjih revizij povedal naslednje: »velik problem je recimo, kako neposredno financirajo zavode, ki jih sami ustanavljajo, na nek način ustvarjajo transferje. Bili smo uspešni pri regulativi samega poslovanja, verjetno pa smo neuspešni bili pri tem, da bi posegli v njihov premislek o tem, zakaj oni so«.
Trenutna revizija pa ima po besedah Vesela nalogo študentskim organizacijam »natančno določiti vprašanja, koliko lahko opravljajo gospodarsko dejavnost, ali lahko ustanavljajo zavode, ali lahko ustanavljajo druge osebe javnega prava in na ta način prenašajo svoja sredstva«, predvsem pa točno določiti, kot so povzeli na POP TV, kaj je poslanstvo študentskih organizacij in komu so odgovorne. Kako si svoje odgovornosti predstavljajo študentski funkcionarji, pa bo med drugim mogoče videti tudi na nocojšnjem nadaljevanju pred dvema mesecema prekinjene seje.
STA
