Stranke Gibanje Svoboda, SD, Levica in manjšinska poslanca v kandidatu za predsednika vlade Robertu Golobu vidijo človeka, ki bo prekinil z demontažo demokracije in bo ponudil jasno dolgoročno vizijo. Država ni le prestolnica in v njej nimajo glasu le delodajalske organizacije, so med drugim izpostavili v predstavitvah stališč poslanskih skupin.
Programske zasnove
"Pred mesecem dni so se volivci jasno odločili, da si želijo živeti v normalni državi, kjer ne bodo ves čas v stiski in negotovosti, kaj prinaša naslednji dan," je dejal na današnji izredni seji DZ, na kateri bodo poslanci odločali o njegovi kandidaturi za predsednika vlade. Ljudje po njegovih besedah pričakujejo predvsem upanje na boljšo prihodnost, za kar si bo, kot je napovedal, tudi prizadeval.
Izpostavil je programske temelje, ki ponazarjajo program prihodnje vlade. Kot je dejal, želijo socialno pravično, solidarno državo, ki bo temeljila na znanju. Vsi vladni programi so zastavljeni dvostopenjsko, in sicer s konkretnimi koraki za naslednjih nekaj mesecev ter do koder so izvedljivi do leta 2030, torej po dveh mandatih, je pojasnil.
Kot temelj socialne države je izpostavil dostopen javni zdravstveni sistem. Napovedal je "eksperiment", po katerem se reform ne bodo lotili le na papirju, ampak bodo pripravili načrt stresnega testa za sistem javnega zdravstva, v katerem bodo ugotovili, kje so skrajne meje zdravstvenega sistema. Zdravstvenemu sistemu je treba zagotoviti ustrezno organizacijo, informatizacijo in digitalizacijo, zagotoviti ustrezen način dela na primarnem nivoju, izkoreniniti korupcijo in zagotoviti, da bo denar sledil bolniku. V naslednjih osemnajstih mesecih Golob k sodelovanju v stresnem testu vabi vse zdravnike, celotno negovalno osebje in najboljše pravnike, ne glede na ideologijo.
"Gre za zgodovinski eksperiment z jasnim namenom, kako zastaviti sistem, da bo do leta 2024 res reformiran, da bo zdržal naslednjih 20 let," je dejal. V kratkem bodo v ta namen sprejeli interventni zakon, ki bo določil načrt stresnega testa, določil njegove nosilce in denar, da bodo ti nosilci to odgovornost lahko udejanjili. "Samo ko pridemo z vsemi tremi elementi, mislimo resno," je sklenil.
Druga pomembna tema, ki jo bodo naslovili, pa je draginja, tako prehranska kot energetska. "Odgovor, ki ga danes dajem, je, da bomo to negotovost odpravili do jeseni," je dejal in napovedal, da bodo našli vzroke za draginjo in jo tam omejili. Če bo treba tudi z regulacijo cen, a začeli bodo s prostovoljnimi dogovori s proizvajalci in največjimi trgovci. "V Sloveniji si ne zaslužimo vojnih dobičkarjev in jih ne bo, vsak bo moral prevzet del bremena," je bil jasen.
Na ta način namerava izvedeti, koliko je upravičenih dvigov cen in koliko špekulativnih, na kar je vezana odločitev, ali bo vlada sprejela konkretne ukrepe za odpravo negotovosti ali bo dejavnosti regulirala. "Na koncu je ključ samo eden - gotovost. Gotovost za kmeta, ki je pridelovalec hrane, gotovost za trgovca, ki prodaja hrano ali energijo, in predvsem gotovost za potrošnika, ki bo to moral plačevati," je dejal.
Vodenje poslanske skupine Gibanje Svoboda bo po pričakovani izvolitvi Roberta Goloba na mesto predsednika vlade prevzel poslanec Borut Sajovic. Zagotavlja, da bodo kljub številčnosti - poslanska skupina namreč šteje 41 poslancev - delo organizirali tako, da bodo učinkoviti in bodo uresničili dane obljube ter zastavljen program stranke.
Glede energetske draginje je napovedal, da bodo dolgoročni ukrepi intenzivni in odločni v smeri elektrifikacije in solarizacije Slovenije. Temu se bo moral prilagoditi celoten javni sektor, je dejal. Po njegovih besedah je to edini način, da se hkrati izvijemo iz podnebne krize in iz draginje, ki izvira iz ukrajinske krize ter odvisnosti od fosilnih goriv. "Na našo srečo lahko to storimo izjemno učinkovito," meni Golob.
Kot tretjo prioriteto je izpostavil družbo znanja. Edini način, da pridemo do nove ustvarjene vrednosti, je vlaganje v znanje, meni. Napovedal je digitalizacijo - zajem podatkov in povezljivost vseh sistemov, kar bo omogočilo dostop do informacij in njihove vidljivosti. Vzporedno s tem namerava vlagati v ljudi, da razvijejo svoje talente in vrline, "da bo vsak lahko delal tisto, v čemer je najboljši".
"Vrednost se ne meri samo v denarju. Obstaja množica kriterijev, kako lahko vrednost in doprinos družbi merimo. In vse se da meriti," je sklenil Golob.
V SDS in NSi ob nasprotovanju Golobu puščajo odprta vrata za sodelovanje z njegovo vlado
Golob na podporo poslancev SDS in NSi, ki bodo v tem mandatu najverjetneje predstavljali opozicijo, ne more računati. Ti so nizali očitke tako na račun Goloba kot koalicijskih partnerjev, moti jih predvsem vloga Levice v prihodnji vladi. Kljub temu puščajo odprta vrata za konstruktivno sodelovanje z novo vlado.
Vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec je med drugim ocenila, da je podpisana koalicijska pogodba v marsikaterih točkah diametralno nasprotna stališčem koalicijskih strank, pa tudi ministrskih kandidatov. "Zato težko pričakujemo vsaj približno harmonijo znotraj vlade in koalicije," je dejala. Dodala je, da se bo to odražalo v stanju razvoja Slovenije, in sicer "v smislu stagnacije ali celo vračanja v preteklost, ko so podjetja selila sedeže v tujino".
Spomnila je na Golobove napovedi o eksperimentu v javnem zdravstvenem sistemu, s katerim naj bi ugotovili, kje so meje javnega zdravstva. "Bojazen je, da bomo na koncu eksperimenta doživeli to, da bosta umrla tako bolnik kot zdravstvo," je dejala Godčeva.
Poslance SDS med drugim moti, da bo v novi vladi SD prevzela resorje, ki z osrednjimi vrednotami socialne demokracije nima skoraj nič skupnega, kar po besedah Godčeve očitno pomeni, da je ta stranka "popustila pod Levico".
Opozorila je še na hitrost, s katero se oblikuje nova vlada pod Golobovim vodstvom. "V teh časih ni pomembna hitrost, temveč modrost, tehtne odločitve, ki bodo pripomogle k varnosti, stabilnosti in nadaljnjemu razvoju Slovenije," je poudarila in dodala, da v SDS teh kvalitet v Golobu vidijo. A to po njenih besedah ne pomeni, da "zapirajo vrata za tvorno sodelovanje v prihodnje".
Goloba ne nameravajo podpreti niti v NSi. Kot je pojasnil predsednik stranke in poslanec Matej Tonin, se ne strinjajo z določili koalicijske pogodbe. "Delimo številne pomisleke gospodarstva, zdravnikov, sindikatov in navadnih ljudi," je dejal. Po njegovi oceni koalicijska pogodba v preveliki meri sledi idejam Levice, katere program je po mnenju NSi škodljiv.
Zato Golob ne more računati na njihovo podpore. "Nismo pa škodoželjni in nismo politikanti. Novi vladi želimo uspešno delo. Če bo vlada delala dobro, bo to dobro za vse nas," je poudaril Tonin.
Napovedal je, da bodo konstruktivna opozicija, kar pa ne pomeni, da bomo "pridni in tihi". "Daleč od tega, dobre rešitve bomo podprli. In če bomo povabljeni, bomo pri njihovem sooblikovanju tudi tvorno sodelovali," je dejal. Ob tem je napovedal, da pa bodo uporabili vse demokratične možnosti, "da preprečimo različne socialistične eksperimente, tihe nacionalizacije in dodatne obdavčitve tistih, ki danes delajo in ustvarjajo".
