Po merilu zasedenih delovnih mest je v Sloveniji 882 sodnikov, preostalih zaposlenih na sodiščih (sodnega osebja) je nekaj več kot 3300. Vrhovno sodišče je v Otvoritvi sodnega leta 2022 med drugim navedlo, da je ena od prihodnjih usmeritev na kadrovskem področju zmanjšati generacijske vrzeli v sodniških vrstah, hkrati pa še vedno zagotavljati ustrezno število podpornega sodnega osebja.
1500 primerov starejših od 10 let
Čeprav je v primerjavi z drugimi državami EU sodnikov v Sloveniji največ, se težave s sodnimi zaostanki vlečejo leta in leta. Število nerešenih zadev je bilo po podatkih vrhovnega sodišča rekordno leta 2004 (732.000).
Ko se je Slovenija osamosvojila, je bilo na sodiščih nerešenih blizu 200.000 primerov, konec leta 2021 jih je bilo okoli 130.000; 75.000 primerov je mlajših od enega leta, 34.500 jih je starih med enim in tremi leti, 9200 jih je v intervalu starosti od tri do pet let, nekaj manj kot 7000 jih na sodišču »leži« od pet do deset let, okoli 1500 primerov je starejših od deset let. V zadnjih štirih letih se je število nerešenih pomembnejših primerov, starejših od deset let, povečalo za deset odstotkov, številonerešenih pomembnejših primerov, starih od pet do deset let, pa se je povečalo celo za 28 odstotkov. »Gre za zadeve, na potek katerih sodišča največkrat iz različnih razlogov ne moremo vplivati, na primer zaradi nedosegljivosti udeležencev, postopkov pred drugimi organi in podobno. Pričakovati je, da bo v sistem stalno vstopalo nekaj novih zadev, ki se bodo med postopkom izkazale za problematične, zato se pojavljanju najstarejših zadev tudi v prihodnje ne bo mogoče popolnoma izogniti,« so navedli na vrhovnem sodišču.
Sodna veja oblasti zaostanke pripisuje večjim posegom v pravosodje, kot je bila reforma organizacije sodišč leta 1995 ali vključitev upravnih sporov leta 1998 in prekrškov leta 2005. Zaostanek je zaradi epidemije nastal tudi leta 2020.
Lani so sodišča sicer rešila več zadev (813.000), kot so jih prejela (802.000). Se pa pripad zadev na sodiščih iz leta v leto manjša. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je reševanje prejetih zadev na večini slovenskih sodišč stabilno.
Prostorska stiska in okamnel plačni sistem
Vrh slovenskega pravosodja že lep čas opozarja tudi na neustrezne prostorske razmere nekaterih sodišč. »Prostori so marsikje nedostojni in neprimerni za poslovanje s strankami. Prostorska stiska se je posebno izkazala v času epidemije covida-19, ko je bilo zaradi priporočenih varnostnih protokolov (razdalja, prezračevanje) veliko razpravnih dvoran neustreznih za izvedbo obravnav z večjo udeležbo in je bilo treba zagotavljati začasne prostorske rešitve.«
V tako imenovani Otvoritvi sodnega leta so med drugim spomnili še na okamnel plačni sistem. »V zvezi s tem že več let opozarjamo na vprašanja plač sodnikov in sodnega osebja, enovitega prvostopenjskega sodnika in kariernega napredovanja strokovnih sodelavcev,« je vrhovno sodišče med drugim zapisalo v tem dokumentu, v katerem so zbrani najpomembnejši statistični podatki za minulo sodno leto in oris načrtov za letošnje.
