Borut Pahor je danes na tiskovni konferenci za javnost potrdil, da po opravljenih pogovorih z vodji poslanskih skupin novega sklica državnega zbora Robert Golob uživa vso potrebno podporo poslank in poslancev za izvolitev na mesto mandatarja. Podpora je bila potrjena s podpisi 53 poslank in poslancev.
Pahor je predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič tudi že poslal obvestilo o predlogu Goloba za novega mandatarja. S tem so tudi izpolnjeni vsi pogoji, da Državni zbor v najprej 48 urah oziroma najkasneje v 7 dneh odloči o Golobovi kandidaturi.
Pahor je ob tem še ugotovil, da bo v obdobju njegovega 10 letnega predsednikovanja Golobova vlada šesta po vrsti, in zrazil zadovoljstvo, »da so vse menjave vlad potekale mirno in demokratično«. Da ima »Slovenija spričo domačih in mednarodnih razmer lahko sicer dolžne skrbi, ni pa razloga za strah, če bo dovolj modrosti za spoštovanje in sodelovanje. Skupaj zmoremo skoraj vse, razdeljeni pa skoraj nič«, je dodal Pahor in čestital skorajšnjemu mandatarju.
Golob se je Pahorju zahvalil za konstruktivno držo pri posoptkih za oblikovanje vlade ter poudaril, da so skupaj uspeli oblikovati trdno vladno koalicijo. Pri tem je bila po Golobovem mnenju »naglica v formiranju vlade ključna«, saj bo treba izkoristiti poletje za pripravo na jesen, ko se bomo morali soočiti z energetsko draginjo in morebitnim novim valom covida-19.
Izpostavil je, da si v Gibanju Svoboda dejansko želijo spremeniti politično kulturo, doseči, da se iz politike umakne sovražni govor. Spoštljiv dialog je glavna sprememba, ki jo Golob napoveduje za letošnje leto. »Če to pomeni, da se bomo morali odpovedati kakemu politiku, se bomo,« je dodal.
Sam ne želi biti predsednik vlade, ki bo vnašal razkol med volivce, »ne glede na to, katero stranko so volili«. Želi si širšega sodelovanja, tudi s strankami v opoziciji. Ustavno večino, ki jo bo potreboval za spremembo volilne zakonodaje, želi doseči do jeseni. A je ob tem poudaril, da bo sodelovanje z opozicijo le programske narave, neodvisno od vladajoče koalicije, ki mora čim prej začeti z delom.
Med vprašanji, ki bi jih Golob reševal s podporo opozicije, je denimo tudi pokojninska reforma in uvedba enofaznega potrjevanja vlade. Tudi Pahor se je strinjal, da je treba gojiti sodelovanje za spremembe, ki so se po 30 letih slovenske demokracije izkazale za potrebne. Glede tega, s kom se bo pogovarjal o širšem programskem sodelovanju, pa je Golob dejal, da štejejo dejanja. Takrat, ko bo neka opozicija konstruktivnost izkazala tudi z dejanji, se lahko po Golobovih besedah začnejo pogovarjati o sodelovanju.
Pahor se je sicer vzdržal komentiranja poteze prihodnje opozicije, ko je ta na ustanovni seji vložila 33 predlogov zakonov, med njimi zakona o vladi in še predloga za posvetovalni referendum, s čimer je vsaj začasno preprečila napovedano širitev Golobove vlade. Pahor meni, da v kolikor so ti predlogi usklajeni s pravnim redom, gre za stvar politične kulture.
Novega vodjo poslanske skupine bodo v Gibanju Svoboda predstavili v sredo. Razdelitev vodenja poslanske skupine na osem skupin, v katerih so po štirje poslanci, pa ostaja, je dejal Golob.
Zaslišanja kandidatov za ministre pa si Golob želi še v tem tednu. Na očitek, da se opozicija ne bo imela časa pripraviti na zaslišanja, je dejal, da so njihovi ministrski kandidati znani že nekaj časa. »Verjemite mi, da je tudi opozicija pripravljena že kar nekaj časa,« je dejal Golob in dodal, da so zaslišanja namenjena temu, da se kandidati za ministre predstavijo poslancem in ne obratno.
Glede sodelovanja s poslancema narodnih skupnosti, ki si obetata podpis sporazuma z vlado, pa Golob pravi, da sta bila v preteklosti »po nepotrebnem v nehvaležni vlogi«, ko sta predstavljala jeziček na tehtnici. Sporazum o sodelovanju bodo po Golobovih besedah morda sklenili jeseni, dodal je, da je z vidika njihovih vladnih načrtov to nekaj, kar lahko počaka.
