Gre za posebno metodo, ki pomaga bolnikom z akutnim koronarnim sindromom. Tega večinoma zdravijo s tako imenovanimi perkutanimi metodami zdravljenja, v nekaterih primerih tudi s kirurškimi posegi. Večino bolnikov s kronično koronarno boleznijo sicer uspešno zdravijo z zdravili. Do deset odstotkov bolnikov s to boleznijo ima kljub zdravljenju z zdravili in posegi za izboljšanje prekrvitve srca še vedno bolečine v prsnem košu.
Kljub razmeroma nizki smrtnosti je kakovost življenja teh bolnikov slaba, zato je pomemben razvoj novih metod zdravljenja. Perkutana vstavitev zmanjševalca pretoka skozi koronarni sinus je nova metoda na področju interventne kardiologije. Premajhna prekrvitev srčne mišice je lahko vzrok občasne značilne bolečine v prsnem košu, ki jo poznamo kot angino pektoris. Ko je prekrvitev srca nenadoma pomembno zmanjšana, lahko bolnik občuti nenadno bolečino v prsnem košu, ki ji lahko sledi tudi odmrtje srčne mišice, kar je znano kot miokardni infarkt.
Za kakovostno življenje
Osnovni cilj zdravljenja je izboljšanje kakovosti življenja bolnika in zmanjšanje pogostosti bolečin v prsnem košu. Zmanjševalec pretoka skozi žilo v približno šestih tednih po vstavitvi prekrije endotelij in šele takrat začne polno delovati. S takšnim posegom se torej prerazporedi pretok krvi z območja dobre prekrvitve v slabše prekrvljene predele srčne mišice. Raziskave so pokazale tako subjektivno izboljšanje simptomov angine pektoris kot objektivno izboljšanje zmogljivosti bolnika.
»Pri koronarnih obolenjih poskušamo v katetrskem laboratoriju bolne arterije odpreti, da bi povečali dovod krvi v srčno mišico. Večini ljudi lahko tako pomagamo, a nekaj ljudi še vedno trpi zaradi bolečin, ker je težava tudi v majhnih žilah, ki jih ne moremo doseči. Zato so se znanstveniki spomnili tega genialnega načina, kjer s posebnim stentom, ki ga vstavimo v veno v srcu, preprečimo odvod krvi, ki ima dovolj kisika. S tem povečamo dotok kisika v srčno mišico. To imenujemo zmanjševalec koronarnega pretoka. Gre za relativno preprost poseg, kjer skozi veno na vratu v veno v srcu vstavimo zmanjševalec pretoka, ki ima obliko peščene ure. Ker ta predstavlja upor odtekanju s kisikom bogate krvi iz srčne mišice, ta kri dlje ostaja v njej. To pomeni, da imajo bolniki boljšo prekrvitev,« pravi predstojnik kardiološkega oddelka v celjski bolnišnici Dragan Kovačič.
Dodaja, da gre za poseg, ki ga je med prvimi na svetu izvedel prof. dr. Matjaž Bunc iz UKC Ljubljana. Posege tako zdaj izvajajo v Ljubljani, Mariboru in Celju. »Za nas je to še ena metoda, s katero lahko pomagamo tistim, ki jim prej nismo mogli pomagati, da bi kljub bolezni kakovostno živeli,« pojasnjuje Kovačič.
Domov že isti dan
Bolnik med posegom praviloma ničesar ne občuti. Kovačič pojasnjuje, da žile na notranji strani nimajo senzorjev, zato bolniki posega ne čutijo: »Bolečino čutijo le redko, bolj začutijo toploto po telesu, ampak zaradi injekcije kontrasta. Slabih izkušenj s posegom ni. Ta način posega je izjemen napredek medicine, pri katerem ne 'odpiramo' telesa. Slednje namreč pomeni več možnosti okužb in daljšo rehabilitacijo. Pri novem posegu se rana zaceli v 14 dneh. Takšna minimalno invazivna kardiologija se bo še razvijala in to si želimo tudi na področju nevrologije, predvsem v povezavi z možganskimi kapmi.«
