»Sit lačnega nikoli ni razumel. In zdrav nikoli bolnega. Že od nekdaj je na svetu tako. Kot človek sem precej občutljiv na male ljudi, ne nazadnje tudi sam izhajam iz takega okolja. Meni nihče ni nič dal. Birmansko kolo sem imel po 30 letih takšno, kot sem ga dobil.«
Pred sedežem Liste Marjana Šarca (LMŠ), le nekaj deset metrov od zgradbe državnega zbora, je zložena ograja, ki jo policisti na Trg republike postavijo pred vsakimi protesti. »Čuvamo jo, da je kdo ne ukrade,« se pošali Marjan Šarec (letnik 1977), predsednik v tem mandatu verjetno najaktivnejše opozicijske stranke. V njenih prostorih ni videti in slišati nikogar. Dober teden dni pred volitvami je kampanja v polnem teku. Za Šarca dileme ni: »Odločamo se, ali bomo vazali Viktorja Orbana ali pa se bomo spet vrnili v demokracijo zahodnoevropskega tipa.«
Gospod Šarec, ste danes za kosilo jedli kebab?
Ne, ampak istrsko mineštro.
Sprašujemo, ker ste pred dnevi posneli video, v katerem ste obiskali enega najbolj znanih prodajalcev kebaba.
Obiskal sem ga, ker je moj sovaščan. Gre tudi za sporočilo tistim, ki me že vrsto let zmerjajo z mojim domnevnim poreklom in za katere vsi ljudje v Sloveniji niso enaki.
Ali ste se z njim pogovarjali, kako je šlo njegovemu podjetju med epidemijo?
Številni samostojni podjetniki so nam govorili o težavah, ki so jih imeli med epidemijo. Obrtniki so morali najemati kredite in vračati pomoč. Ves čas poslušamo, kako je vlada dala to in ono. V resnici vsaka vlada prerazporeja naš skupni denar, le da ta vlada to počne zelo slabo. Rekorder v javnem sektorju je dobil 81 tisoč evrov covidnih dodatkov. Ljudje so jih prejeli, ne da bi bili v stiku z epidemijo. Ta vlada je, po domače povedano, »razfrčkala« milijarde evrov. Z vsakim paketom protikoronskih ukrepov (PKP) je nekaj denarja razdelila tudi sebi ljubim potaknjencem.
Zdaj, ko prihaja draginja, ima vlada težavo. V proračunu nima rezerv, da bi lahko recimo selektivno zniževala davek na dodano vrednost. To bi morala storiti pri dizlu in pogonskih gorivih. Zakaj? Ker je lahko regulacija teh cen, ki jo je uvedla, vzdržna le kakšen mesec dni, več ne. S subvencioniranjem cene dizla za kmete in prevoznike pa bi se manj dražila tudi hrana. Kmetom bi morali pomagati tudi z dobavo mineralnih gnojil, ki so se zaradi vojne v Ukrajini nekajkrat podražila, in to prek blagovnih rezerv. Tako pa vlada raje tišči glavo v pesek. Skriva napoved lastnega urada za makroekonomske analize (Umar), na pozive fiskalnega sveta pa se ne odziva, s čimer krši zakonodajo. Po 24. aprilu, ko gremo na volitve, se bo ta hišica iz kart sesula sama vase. Po vseh nas pa bo udarila inflacija, ki bo višja od gospodarske rasti. V dveh letih vlada ni pripravila rebalansa proračuna. Naslednjo vlado bo tako javni sektor pričakal na nož, kar se mi ne zdi pošteno.
Dobri dve tretjini prebivalcev Slovenije prejema plačo, nižjo od povprečne. Velike večine ljudi ne zanima stanje javnih financ, ampak kako bodo z dodatnimi 100 ali 200 evri preživeli mesec.
Razumljivo. Povprečnega državljana zanima, koliko bo imel v denarnici, kaj bo on za to lahko kupil, ali se bodo otroci lahko šolali, ali bodo imeli za jesti, in seveda ali bo možno, da bo šel še na kakšen dopust. Zato pa imamo vlado, da ravna odgovorno in se ukvarja z vprašanji, s katerimi se ljudje običajno ne. Toda ljudje se morajo zavedati: to, kar so zdaj dobili, bodo sami vračali.
Ampak če vas zdaj poslušajo, bodo rekli: Janševa vlada nam je dajala, Marjan Šarec nam bo jemal.
Sploh ne gre za to, da bi bilo treba karkoli jemati. Slovenija si mora na ravni EU prizadevati, da bi se s skupnim dogovorom preložila ponovna uveljavitev fiskalnega pravila. Le tako državam, ki so se zadolžile med epidemijo, med njimi je tudi Slovenija, ne bi bilo treba zategovati pasov. Zaradi fiskalnega pravila smo morali v času naše in Cerarjeve vlade celo ob visoki gospodarski rasti rezati izdatke v proračunu. Tedanja opozicija, trenutna vlada, je zaradi tega proti naši vladi vložila ustavno obtožbo, čeprav smo ob odhodu pustili 225 milijonov evrov presežka v javni blagajni. Največja težava je, da se ta vlada ni zadolževala za investicije in pametne projekte, ampak za tekočo porabo. Le zato, da lahko potem reče, češ, saj so vsi nekaj dobili.
Takšen primer je zadnja davčna reforma ...
... z zadnjo davčno reformo bo tisti, ki ima minimalno plačo, dobil 13 evrov več, tisti s povprečno plačo pa 23 evrov več. Skratka, nič od nič. Zlasti če primerjamo to, koliko več bodo dobili tisti z najvišjimi plačami. Istočasno so davčno razbremenili menedžerske bonitete in nadzorniške sejnine. Pri čemer je večini ljudi dala za dva sladoleda več denarja, je vlada prikrila številne olajšave za najbogatejše.
Največja vladna stranka vam očita, da ljudem ne privoščite višjih plač. Vi ste torej predlogu davčne reforme nasprotovali, ker je razbremenila tiste, ki že imajo največ, tiste, ki imajo precej manj, pa praktično nič?
Da, in to je bistvo. Davčno politiko je treba voditi na pameten način. Poskrbeti je treba za vse ljudi. Naša vlada je bila prva vlada, ki je dala vsem ljudem, zvišala je minimalno plačo, davčno razbremenila regres, ob tem pa pustila v državni blagajni presežek.
Toda iz anket je razvidno, da za SDS večinoma glasujejo manj premožni, ljudje, ki imajo 1500 evrov ali manj plače. Zakaj, če so ukrepi, ki jih sprejema SDS, namenjeni ravno tistim, ki imajo več, in ne njim?
V dokumentarcu o Imeldi Marcos (soprogi nekdanjega filipinskega diktatorja, ki si je v 20 letih oblasti nagrabil za več milijard evrov premoženja, op. a.) je prizor, v katerem nastopa gospa iz barakarskega naselja, ki živi v hudi revščini. Še dopoldne ne ve, kaj bo tisti dan jedla za kosilo. Toda v kamero pove, da spoštuje Imeldo, ker se zna lepo obleči in ker daje vsem. To je propaganda. Tudi na Filipinih so vsi pozabili, kar je bil Marcos in kakšen režim je to bil. Tudi Janez Janša ne bi bil na oblasti, če bi se vsi spomnili, kaj je bilo leta 2012, kakšna vlada je takrat bila in kako je v Slovenijo klicala trojko.
Zakaj se danes tega nihče več ne zna spomniti? Ali pa takratnih ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o več kot 200 tisoč evrih nepojasnjenega premoženja.
Zato ker se na soočenjih vedno govori, da moramo pustiti preteklost in iti naprej.
Ampak to verjetno velja za obdobje druge svetovne vojne in polpreteklo zgodovino.
Ne, ne. Tudi ko poskušaš kaj povedati za nazaj, slišiš, da je to za nami in da moramo zdaj gledati naprej. Ljudje imajo kratek spomin, za politiko pa sploh.
Kaj vse smo torej v tem času pozabili?
Pozabili smo, da je bila SDS nekoč socialdemokratska stranka, ki jo je sprva vodil France Tomšič, pozneje Jože Pučnik. Oba sta bila socialdemokrata po vzoru nekdanjega nemškega kanclerja Willyja Brandta. Pučnik je celo sam razlagal, da je ateist. Danes pa je ta stranka pod vodstvom njenega večnega liderja na popolni desni, na liniji Alternative za Nemčijo (skrajno desne nemške stranke, op. a.).
Ljudje so pozabili, da je tudi naša vlada uvajala davčne razbremenitve. Uvedla je neobdavčen regres. V svojem programu imamo zapisano, da je treba davčno razbremeniti božičnice. Želimo, da zaposleni res dobijo tisto, kar jim bo delodajalec dal. Lastniki podjetij pa bodo dobili spodbudo, da svojim delavcem dajo nagrado. Toda ponavljam: davčno politiko je treba voditi celovito. Do leta 2025 bomo zaradi te reforme beležili skoraj milijardo evrov minusa v proračunu. Nihče ne ve, kje bomo našli ta denar. Iz proračuna se financirajo javno šolstvo, zdravstvo in vse javne storitve, ki morajo biti dostopne. V tem mandatu je koalicija sprejemala 800 milijonov evrov vreden zakon o obrambi in neizvedljiv zakon o dolgotrajni oskrbi. Pogovarjati se moramo začeti, kako bomo napolnili proračun, ne glede na to, koliko evropskih sredstev bomo počrpali.
Kako bi vi napolnili proračun?
Višje plače so lahko le posledica višje dodane vrednosti. Zgled vsem mora biti podjetje Dewesoft iz Trbovelj, kjer so solastniki zaposleni, po vsem svetu pa prodajajo izdelek z visoko dodano vrednostjo. To je slika prihodnosti.
Podpirate delavsko solastništvo podjetij?
Seveda. To ni socializem, ampak še vedno kapitalizem – le da delavcu daje občutek, da je podjetje tudi njegovo, kar v resnici je. Ker bo delal tudi zase, bo bolj motiviran. Ne verjamem, da bo delavcem ostalo več, če bodo davki na kapital nižji.
Ko ste bili predsednik vlade, smo poslušali najbolj izpostavljene slovenske podjetnike, da bodo zaradi višanja minimalne plače selili podjetja v Italijo ali drugam v tujino. Zdaj vidimo, da ti podjetniki za stotine milijonov evrov prodajajo svoja podjetja.
Danes je največja ironija, da se minister za delo Janez Cigler Kralj hvali, kako je še zvišal minimalno plačo. Mi pa smo morali poslušati, da postajamo Venezuela. Ustvarjali so histerijo.
Prebivalci Slovenije se imamo za solidarne. Zakaj nekateri ne razumejo, kaj pomeni življenje na minimalni plači?
Sit lačnega nikoli ni razumel. In zdrav nikoli bolnega. Že od nekdaj je na svetu tako. Kot človek sem precej občutljiv na male ljudi, ne nazadnje tudi sam izhajam iz takega okolja. Meni nihče ni nič dal. Birmansko kolo sem imel po 30 letih takšno, kot sem ga dobil. Seveda nekdo, ki ima zlato kartico, s katero si lahko kupi, kar si želi, ne more razumeti tistega, ki živi na minimalni plači. Vemo, da je v javnem sektorju minimalna plača šele 23. razred. Kje so tisti, ki delajo v kleteh bolnišnic? Kje so medicinske sestre, brez katerih zdravstvo ne more delovati? Seveda smo za višje plače vseh, ne le zdravnikov. Toda raznim majbert in kripto milijonarjem (podjetje Majbert Pharm je država izbrala za dobavitelja hitrih testov, op. a.) država daje še več. To je naš skupni denar. Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotavlja, da Slovenija letno s korupcijo izgubi 3,5 milijarde evrov. Bo kdo kdaj odgovarjal? Trideset let poslušamo zgodbice o Kučanu, Janši in njunih, zdaj pa vidimo, da so vsi na isti jahti. Vsi imajo iste palice in vozičke za golf.
Namigujete na golf počitnice Janeza Janše na otoku Mavricij v Indijskem oceanu. Tja več let hodi z Božom Dimnikom in Andrejem Marčičem, ki sta med največjimi dobavitelji domačega zdravstva. Vi imate v zadnjih letih podobne prihodke kot trenutni predsednik vlade. Soprogo ste presenetili z vikend oddihom v Opatiji.
Moja žena se že tako boji letenja. Treba se je samo vprašati, kakšne so tvoje potrebe. Ali boš za kosilo pojedel tri zrezke, ali pa imaš enega dovolj. In ti ljudje nikoli nimajo dovolj. Korupcija v zdravstvu je pereč problem. Kdaj smo kakšen orožarski posel izpeljali brez korupcije? Nikoli. Mene napadajo, ker so Zoranu Jankoviću odpisali 29 milijonov evrov dolga. Če so mu ga, to ni prav. Ampak sit sem tega, da ga povezujejo z menoj. Leta 2022 pa ne bom več odgovarjal, kaj imam z Jankovićem in česa ne. Predvsem me pa moti, da je bil zadnji dve leti tiho, medtem ko se je protestiralo in ko je vlada napadala civilno družbo. Jaz sem Marjan Šarec iz Šmarce. Imam svojo funkcijo. Dokler bom na čelu stranke, bom sam povedal, kakšna bo njena politika. Zagotovo pa je ujetost v te stare zgodbe v Sloveniji kar velik problem.
Ali strici iz ozadja obstajajo ali ne?
Recimo jim strici ali tete, ki želijo še vedno voditi slovensko politiko. Spoštujem tiste, ki gredo na volitve, kandidirajo in se izpostavijo. Pri nas pa ves čas govorimo o nekih zakulisjih, ki nalagajo, kaj moramo početi mi v ospredju. Vsakemu takemu povem: daj se na plakat, narisali ti bodo brke, pljuvali po tebi, pa še kakšen pes bo na tebi opravil potrebo. Če ti bo uspelo, boš prišel v državni zbor, in potem odločaj.
Ali ljudje ne želijo v politiko tudi zato, ker so plače poslancev prenizke?
Ne. Dokler so v javnem sektorju ljudje, ki prejemajo plačo, nižjo od minimalne, je zadnja stvar, da bomo govorili o plačah poslancev. Jaz bom delal enako za ta ali višji denar. Problem, zakaj ljudje ne gredo v politiko, ni denar, ampak to, da so vsi radi v coni udobja. Najbolj me zmoti, ko nekdo reče, da zaradi denarja ne gre v politiko. Tudi kakšnemu obrtniku veliko plačamo, pa naredi zanič. Politika je poslanstvo. Če greš vanjo, da boš zaslužil, si zgrešil poklic. Kot župan sem imel 2000 evrov neto plače. Ves čas sem bil pod stresom, neprimerljivo bolj, kot sem bil kot opozicijski poslanec. Tudi poslansko delo je težko, ampak tu ne smemo začeti. Bi Branko Simonovič ali kdo drug delal drugače, če bi imel 10 tisoč evrov plače?
Ali imamo skorumpirano oblast?
Seveda jo imamo.
So bili posli države s podjetjem Majbert Pharm, ki ste ga prej omenili, največji korupcijski problem?
Jaz ne vem, kdo je bil največji problem. Bilo pa jih je ogromno. Prejšnja oblast je Alenki Bratušek očitala, da daje posle Kolektorju. Kdo jih je zdaj dobil? Isti Kolektor.
Kaj pa dejstvo, da Franci Matoz, odvetnik Janeza Janše, vodi upravni odbor Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), bolj znane kot slabe banke? Tu se odpira vprašanje plačevanja odvetniških stroškov. Se temu lahko reče sum kaznivega dejanja?
To ni higienično. Nikoli nisem, da bi meni nekdo delal doma pri hiši, pa bi jaz dal na neke občinske stroške. Treba je vse plačati. Svoje otroke sem dal v Domžale v osnovno šolo, ker sem bil župan v Kamniku. Predstavljate si, da imam svoje otroke tam, hkrati pa rešujem njihove težave. Vse tukaj je problematično.
Kaj pa, da brat predsednika vlade državi dobavlja kemične svinčnike, kravate in dežnike za predsedovanje evropskemu svetu?
To je po moji oceni kriminal. Tako se verjetno gredo le še v kakšni afriški državi.
Aleksandra Pivec javno zatrjuje, da nima prihrankov, stanovanja, vozila ali kakšnega drugega premoženja. Verjetno ste opazili razkošno predvolilno kampanjo njene stranke. Kako gre to dvoje skupaj?
Ne vem. Naša stranka je za predvolilno kampanjo leta 2018 porabila 105 tisoč evrov. Tudi za letošnjo ne bomo dali dosti več. Iskreno povem, da nimamo. Na stranki so zaposleni ljudje, ki jih moramo plačati. Nikoli nismo bili zadolženi. Dobro moramo premisliti o vsakem evru, ki ga obrnemo. Pred petimi leti smo recimo ugotovili, da nas je najem starega avtobusa za predsedniško kampanjo stal precej več, kot če bi taisti star »krš« kupili in ga po končani kampanji porinili v prepad.
Ali bi se moralo preiskovati tokove denarja pri financiranju političnih strank in volilnih kampanj?
Za to imamo pristojne institucije. Vem pa, koliko kakšna stvar stane. Dva jumbo plakata recimo staneta tudi 800 evrov. Imamo pa popolnoma zgrešeno zakonodajo, ki sili k zapravljanju. Moja žena ne sme na našo stojnico prinesti piškotov, ki jih sama speče, saj bi morala imeti račune za moko. Ukvarjamo se z drobižem, velike nepravilnosti pa gredo mimo.
Vladne stranke, predvsem SDS, so že več mesecev pred začetkom kampanje Slovenijo prelepile s plakati. Od kod jim denar za to?
Ljudje na terenu pravijo, da se z delom težko obogati.
Toda največja vladna stranka ima očitno res na voljo neomejena finančna sredstva. Iz Madžarske dobiva milijone evrov za lastni propagandni aparat. So te volitve sploh še poštene?
Seveda niso. Toda ko je bil januarja 2018 na tapeti polmilijonski kredit iz Bosne in Hercegovine, ki ga je želela najeti SDS, Janša ni osvojil še nobene od pristojnih institucij. Kje pa so bile takrat? Zakaj niso nič naredile? Če bi to preiskale ob pravem času, mogoče danes plakatov ne bi bilo.
Ali gre pri madžarskem financiranju propagandnega aparata SDS za tuje vmešavanje v volitve?
Seveda. To je vazalstvo. Dovolj zgovorno je, da je danes v Orbanovi lasti precej več slovenskih medijev kot pred nastopom te vlade. Institucije so storile premalo, da bi to preprečile. LMŠ je leta 2018 s sestavljanjem manjšinske vlade preprečila, da bi Slovenija že takrat dobila vlado SDS. Če bi do nje prišlo, danes tukaj ne bi bilo ne vas ne Pop TV.
Pred dnevi smo na madžarskih volitvah videli, kaj se zgodi, ko nekdo obvladuje vse medije in ima 12 let v rokah vse vzvode propagande. Upam, da so naši ljudje videli, kaj se je tam zgodilo. V zadnjih dveh letih smo imeli tudi pri nas možnost opazovati, kakšna država lahko postanemo, zato moramo vsi iti na volišča. Če bodo institucije prevzete in mediji utišani, če bodo vse te korupcijske zgodbe nekaj normalnega, če bo normalno, da je minister za pravosodje v kazenskem postopku, minister za okolje pa kupuje delnice Petrola, potem se taki državi in njenim ljudem slabo piše. Na Niko Kovač so poslali policijsko inšpekcijo. Se zavedamo, kaj to pomeni? Morajo tudi župniki, ki govorijo s prižnice, odpreti volilni račun, kar zdaj zahtevajo od Nike Kovač? Kaj pa Zbor za republiko, ki na vsakih volitvah podpre Janšo? Kaj pa združenje veteranov slovenske osamosvojitve, Domovina.je in predsednik programskega RTV Slovenija Peter Gregorčič, ki v klavnici na Planet TV udriha čez opozicijske goste? Imajo vsi ti sateliti SDS volilne račune? Seveda ne.
Naš medij ga nima, čeprav po Janševi oceni zganja protivladno propagando. A se vam zdi normalno, da predsednik vlade v državnem zboru nad Necenzurirano.si kliče Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (Sova)?
Kaj pa je v naši državi sploh še normalno? Najbolj sem jezen na tiste, ki so tiho. Kje je bil zadnji dve leti ljubljanski župan? Rezal je trakove in hvalil posamezne ministre. Kje je bil varuh človekovih pravic? V državnem zboru je dobil 81 glasov. Že zdavnaj bi se morali oglasiti tudi novinarji RTV Slovenija. Kje so bili prej, saj so vedeli, kaj jih čaka? Opozicija se je trudila po najboljših močeh. LMŠ je v tem mandatu poskrbel, da so delovale tri preiskovalne komisije: o sumu nezakonitega financiranja SDS, stranpoteh epidemije in političnih zlorabah policije. Vztrajali smo pri ustavni obtožbi in interpelacijah. Danes imamo najboljšo poslansko skupino.
Ste se v zadnjih letih osebnostno kaj spremenili?
Prav nič.
Toda eni, ki vas podrobneje opazujejo, ugotavljajo, da ste v enih stvareh drugačni kot prej.
V čem?
Bolj zadržani ste v javnih nastopih. Šarcizmov, kot radi imenujejo vaše besedne dovtipe, praktično ni več.
Nekateri v naši državi ne vedo, kaj bi radi. Ko sem leta 2017 kandidiral za predsednika, sem bil zanje klovn. Leto dni pozneje na državnozborskih volitvah sem bil vaški zabavljač in posebnež, ki zna le pokati vice. Ko sem govoril o metaforah, s katerimi sem ljudem na enostaven način poskušal kaj razložiti, je bilo spet narobe. Zdaj, ko je tega mogoče nekaj manj, jih to spet moti. Sprašujejo me, kje so moji komični vložki. Ne vem, kako je mogoče o vojni v Ukrajini in dejstvu, da nekdo dobi 300 evrov položnice za ogrevanje, govoriti tako, da bi se ljudje smejali. Tega ne zmorem. Ostajam pa trdno na tleh. Največ politikov je pokosila tako imenovana višinska bolezen. Na vseh funkcijah sem se vedel spoštljivo in zahteval rezultate.
Katera so po vaši oceni najbolj brutalna politična kadrovanja te vlade?
DUTB, Nacionalni preiskovalni urad (NPU), Dars, Pošta Slovenije. Uh, toliko je tega ... Statistični urad ...
V zadnjih mesecih ste večkrat govorili o zamenjavah po volitvah. V devetdesetih letih je SDS govorila o potrebi po lustraciji. V čem je razlika med vami in njimi?
Lustracija bi se zgodila po češkem vzoru, kjer so nekdanjim komunistom prepovedali opravljanje javnih funkcij. To so v SDS resda govorili, a so pozabili, da Janez Janša v tem primeru ne bi imel kaj delati v slovenski politiki. Še danes se delajo, kot da nikoli ni bil član Zveze komunistov Slovenije.
Državna podjetja upravlja Slovenski državni holding (SDH), ki na skupščinah kot (so)lastnik potrjuje njihove nadzornike. Kako torej na hitro zamenjati direktorja Pošte Slovenije, če pridete na oblast?
Najnujnejše so zamenjave v sistemu javne uprave. Političnega vmešavanja v gospodarstvo je bilo že v minulih mandatih veliko. Pionir na tem področju je bil Igor Bavčar, ki se je na čelo Istrabenza zavihtel iz politike. Najprej bo treba odstraniti politiko iz policije. Tri direktorje policije so zamenjali zato, da so naposled našli Antona Olaja, ki je popolnoma na liniji. Imajo ga, da med protesti v policijski štab spusti ministra Aleša Hojsa in Žana Mahniča. Nikoli prej se ni zgodilo, da bi vlada predčasno zamenjala šefa statističnega urada. Državne institucije morajo biti neodvisne. Lepo vas prosim, gospod Olaj se je pojavil na volilnem plakatu SDS. Takšen človek ne more biti šef policije.
Je policijo še mogoče vrniti na stara pota? Duh represije je ušel iz steklenice, zdi se, da smo namesto policije spet dobili milico. Nekateri menijo, da bo za spremembe v glavah policistov potrebnih vsaj pet let.
Policija bo še najmanjši problem, saj je hierarhična organizacija. Policisti in policistke delujejo po navodilih, zato je najbolj pomembno, kdo jo vodi. Na policiji ni uničeno. Preiskovalna komisija o zlorabah policije, ki jo vodi Rudi Medved, je policistom dala glas. Po njegovi zaslugi vemo, kaj se sploh dogaja v policiji. Tudi policisti so očetje in možje, ki le opravljajo svoje delo. Težava se zgodi, če na vrhu ni pravih ljudi.
Je Slovenija globoko razklana in skregana družba?
Ne. Na terenu imam same dobre izkušnje. Ko smo v Žireh v snegu in mrazu prišli v neki lokal, so nas lepo sprejeli. Pogovarjali smo se z ljudmi. En pripadnik združenja VSO mi je celo dejal, da sem dober človek. Slovenija ni skregana, jo pa poskuša skregati en del politike. Ljudem polagam na srce: doma, v družini in v službi se ne kregajte zaradi politike. Slovenke in Slovenci so solidarni ljudje, ki radi pomagajo, v zadnjem mesecu tudi Ukrajincem. Sem pa vesel, da so javne osebnosti končno začele pozivati ljudi, da gredo volit. Vsake volitve so pomembne, te pa še posebej.
Zakaj so te volitve posebej pomembne?
Ker bodo referendum, ali bomo živeli tako, kot živimo zadnji dve leti. Ker se odločamo, ali bomo imeli še naprej vsak teden ograje, ali lahko Janez Janša dela, kar hoče, ali lahko ministri jedo in pijejo, ko je vse zaprto, ali je prav, da je kaznovan nekdo, ki je rogljiček na javnem mestu... Odločamo se, ali se bomo spet vrnili v demokracijo zahodnoevropskega tipa.
(Na mizo mu potisneva podatke spletne strani Covid Sledilnik o številu okužb.)
Ali veste, kaj je tole?
Število okužb in opravljenih testov.
Trenutno je okuženih več kot 25 tisoč ljudi. To je enako številu prebivalcev občin Krško ali Slovenska Bistrica. Toda covid-19 je čez noč izginil iz naših življenj. Milana Kreka, Jelka Kacina in Bojane Beović ni več na vladnih novinarskih konferencah. Tik pred volitvami vlada ukinja še maske v zaprtih prostorih.
Ko smo marca 2020 v Sloveniji imeli 240 okuženih, je Janša napovedal, da me bo ovadil zaradi nevestnega dela v službi, Nova24TV pa kričala, da sem državo spravil v izredno stanje. Z volitvami in vojno v Ukrajini je covid-19 kar na enkrat izginil.
Je bila epidemija tudi Janšev poizkus, da Slovenija postane druga republika, ki jo je napovedoval že pred leti?
»Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ugotavlja, da Slovenija letno s korupcijo izgubi 3,5 milijarde evrov. Bo kdo kdaj odgovarjal? Trideset let poslušamo zgodbice o Kučanu, Janši in njunih, zdaj pa vidimo, da so vsi na isti jahti. Vsi imajo iste palice in vozičke za golf.«
Ustvarjanje psihoze mu je prišlo prav. Epidemija je bila realna nevarnost, toda Janša jo je izkoristil za revolucijo. Enako kot njegovi nekdanji partijski vzorniki Edvard Kardelj, Ivan Maček-Matija in Boris Kidrič, ki so narodnoosvobodilni boj (NOB) izkoristili za komunistično revolucijo. Če bi epidemijo vodili na normalen način, bi bilo marsikaj drugače. Prve mesece epidemije smo bili vsi zaprti doma, ljudje so peli po balkonih, vlada pa je imela visoko stopnjo zaupanja. Celo v levih krogih so govorili, da je dobro, da imamo Janšo, saj bo sposoben rešiti krizo. Nihče drug kot vlada ne more biti kriv za neuspeh vodenja te epidemije.
So presežne smrti zaradi epidemije največji neuspeh te vlade?
Ob smrtih je največji neuspeh to, da smo se začeli deliti na cepilce, anticepilce, skeptike ali druge. Velika večina je bila ob pojavu cepiva proti covidu-19 v dvomih. Potrebovala je le toplo besedo in realne podatke, ki bi jih nekdo predstavil na razumljiv način. To pač ne more biti gospod Milan Krek, ki še danes nosi masko, kot da ima na obrazu vrečko za sesalec. Kdo bo znal nositi masko, če to ne bo direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ)? Takšne stvari generirajo nezaupanje.
Kaj je danes LMŠ? Leta 2018 ste lovili tudi glasove z desne sredine, predvsem SLS in celo del razočaranih volivcev SDS. Zdelo se je, da kot zagovornik partizanskega gibanja, ki hodi v cerkev, najbolj razumete slovensko dušo ...
Še vedno smo taki, kot smo bili.
Toda danes ste del levosredinske koalicije in to na zelo polariziranem političnem prizorišču. Kje je vaša naravna baza?
Sporazum, ki ga imamo stranke KUL, nam omogoča, da ohranimo svojo identiteto. Smo nekakšno desno krilo levosredinske opcije. Ne napadamo sedanje vlade, ker je desna, ampak ker je koruptivna, nesposobna in ne spoštuje zakonodaje. Naša politika je enaka, kot je bila. Nismo več stranka enega človeka. Imamo ljudi, ki se spoznajo na različna področja. Vedno smo se zavzemali za povprečnega slovenskega človeka. Ne verjamem v seštevanje glasov kar tako. Če se združimo z Levico, bomo polovico lastnih glasov izgubili. Partizanstvo in cerkev gresta skupaj. V Italiji nikoli ni težave v cerkvi zapeti »Bella ciao«.
Bi bilo v vladi lažje sodelovati z Levico ali z NSi?
Levica ni zlagana, ni farizejska in ni hinavska.
NSi pa je?
Naj vam povem anekdoto. Leta 2018 so nam v kampanji govorili, da je bolje imeti kombi kot avtobus. Danes imajo dvonadstropni avtobus, s katerim so v Zagorju v Savi uničili fontano. Ne vem, komu pade na misel zapeljati v fontano. Kot da bi se po Fontani di Trevi v Rimu poskušali peljati s čolnom. Govorili so o umiku politike v gospodarstvo, nato pa na čelo Darsa nastavili podpredsednika stranke.
Priznati morate, da je imel gospod Valentin Hajdinjak pred tem izkušnje iz gospodarstva ...
... nikoli nisem rekel, da je nesposoben. Tudi kot predstavnik Janševe vlade za odnose z javnostmi je bil sposoben. Ampak zakaj potem toliko govoriš o umiku politike, če z njo takoj po prihodu na oblast rineš v državno gospodarstvo? Tako se zavzemajo za obrtnike in podjetnike, hkrati pa Dars iz poslov na avtocestah želi izriniti veliko večino podjetij, ki opravljajo vlečno službo. Da ne govorim o njihovem problematiziranju splava in vodji poslanske skupine Jožetu Horvatu. Nikoli se mi ni opravičil, ko me je obtožil, da so policisti na božič med polnočnico brskali po njegovih podatkih. Pozneje se je izkazalo, da je šlo za povsem drugega Jožeta Horvata.To je farizejstvo, ne pa krščanstvo. Jaz se vsaj nimam za svetnika.
Ob nedeljah v cerkvi še berete berilo?
Ne, ker sva se tako dogovorila z župnikom. Ugotovila sva, da bi imel on zaradi tega preveč težav. Krasno se razumeva in čas za to bo še prišel.
Bi bil Janez Janša lahko član LMŠ?
Ne, ker nima potrdila o nekaznovanosti in je v kazenskem postopku. Na naši listi ne bi mogel kandidirati.
Bi moral biti to nujni standard v slovenski politiki?
Seveda. Če mora imeti takšno potrdilo čistilka, bi ga morali imeti tudi poslanci. Le tako se lahko vrne zaupanje v slovensko politiko. Z Janezom Janšo in Zoranom Jankovićem ga ne bomo mogli. Nihče ni svetnik, ampak pri nas smo šli predaleč.
»Se bodo spet skregali?« se še vedno sprašujejo volivci levosredinskih strank, ko razmišljajo, ali bodo šli na volitve in vas podprli.
To o prepiranju je priročen mit, ki ga širijo na desnici.
Pa je res le mit? Z leve sredine že prihajajo prvi signali, da mandatarja ne bi smela izbrati stranka, ki bi dobila največ glasov. Po anketah je to Gibanje Svoboda.
Od nas česa takega nikoli ne boste slišali. Če bo novi igralec, ki je prišel na sceno, dobil največ glasov, ne bom nikoli za mandatarja podprl kogarkoli drugega. Še pomembneje se mi zdi, da bi se po volitvah čim hitreje dogovorili o vladi. Leta 2018 smo se pogajali tri mesece, a takrat je državo vodila vlada Mira Cerarja. Danes bo vsak dan po volitvah, ko nove vlade še ne bo, v resnici izgubljen.
Ste prepričani v zmago leve sredine?
Moja življenjska filozofija je previdnost. Nerad poslušam govorjenje o 60 glasovih v parlamentu, če jih trenutno z gotovostjo nimamo niti 46. Stalnica v življenju so le smrt in davki. Za čim boljši rezultat se bo treba še zelo potruditi. Nisem vedno prepričan v točnost anket. Navsezadnje so šli nekateri v Avstriji zaradi kupovanja in prirejanja anketnih rezultatov tudi v zapor. Bolj kot relativna zmaga ene stranke je pomembno, da se ne ponovi 1996, ko sta imela dva bloka po 45 glasov, vladne koalicije pa dlje časa ni bilo mogoče sestaviti. Storiti moramo vse, da dobimo večino in čim hitreje sestavimo vlado. LMŠ pri tem ne bo problem. Ko se je jeseni 2020 kot možen mandatar pojavil Jože P. Damijan, sem vedel, da se zgodba ne bo končala srečno, a smo pri njej vseeno sodelovali.
Kaj bodo ključne prednostne naloge nove koalicije?
Normalizacija, zagotovitev neodvisnost institucij, razčiščevanje odgovornosti za nazaj in nov zakon o RTV, saj politika nima kaj nastavljati programskih svetnikov. Res je, da se je informativni program spremenil. Gledanost nekaterih večernih političnih oddaj je manjša od gledanosti, ki jo sredi dneva dosega risanka Bacek Jon. Toda RTV je še vedno nacionalni dragulj. Naslednja naloga bo rebalans proračuna. Vsi bomo morali prevzeti odgovornost za sodelovanje v vladi, tudi Levica. Ljudje bodo imeli velika pričakovanja, ki jim lahko hitro sledi razočaranje.
Kaj se bo torej zgodilo po nedelji, 24. aprila?
Treba bo zavihati rokave in čim prej sestaviti vlado. Naši programi so toliko sorodni, da se to da narediti.
