Novice Svet24

Probleme, ki pestijo to poklicno skupino, zadnja leta še posebej močno izpostavlja Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije (Zbornica – Zveza).

»Vladajo neenakosti zdravstvene politike do poklicne skupine medicinskih sester na svetovni ravni. Te se kažejo v nezadostnem vlaganju v izboljšanje delovnih pogojev in nizkem plačilu za odgovorno delo. Tudi v Sloveniji se medicinske sestre in babice srečujejo s slabimi delovnimi pogoji in podcenjenostjo poklica, na kar skupaj s sindikati s področja zdravstvene nege pristojne v državi opozarjamo že več kot 15 let,« izpostavljajo.

Poleg nujnega izboljšanja delovnih pogojev in konkurenčnega plačila je treba prilagoditi tudi politiko zaposlovanja, ponuditi bolj prilagodljive urnike dela, kot je to že praksa v tujini, ter omogočiti zaposlenim karierni razvoj in zasedanje vodstvenih delovnih mest, so besede Monike Ažman, predsednice Zbornice – Zveze. »Tako v svetu kot pri nas je treba vlagati v izobraževanje medicinskih sester in babic, v njihova delovna mesta in razvoj njihovih vodstvenih veščin, jih opolnomočiti ter jim omogočiti, da zasedejo vodstvena delovna mesta v zdravstvenih organizacijah in sodelujejo v zdravstveni politiki. Le tako bo mogoče doseči napredovanje k univerzalni zdravstveni pokritosti in ciljem trajnostnega razvoja družbe. Poleg tega ne sme zaostajati niti socialna politika, denimo z možnostmi za usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja ter s priznavanjem poklicnih bolezni in poškodb pri delu,« je dejala Ažmanova.

Povedale so …

Ob vsem naštetem ne čudi sporočilo Fakultete za zdravstvo Angele Boškin, ki je s partnerji opravila Presečno raziskavo pogojev dela v zdravstveni negi (RN4CAST) in jo včeraj predstavila. RN4CAST spada med največje raziskave delovne sile v zdravstveni negi, saj je bila izvedena že v večini evropskih držav, skupno pa že v več kot 40 državah po svetu.

Njihovi izsledki so šokantni, a ne nepričakovani: »Več kot polovica medicinskih sester, ki delajo na internističnih in kirurških oddelkih v osmih slovenskih splošnih bolnišnicah in obeh univerzitetnih kliničnih centrih, razmišlja, da bi v naslednjem letu zamenjala službo, kažejo prvi rezultati Presečne raziskave pogojev dela v zdravstveni negi. Razkrila je še nizko oceno zadovoljstva z delovnim okoljem in visoko obremenjenost zaposlenih v zdravstveni negi,« so sporočili s fakultete.

Če pogledamo podrobneje, je več kot polovica (51,7 odstotka) vprašanih odgovorila, da bi v naslednjem letu zapustila bolnišnico, kjer je trenutno zaposlena, če bi bilo to mogoče. Največ vprašanih (47,4 odstotka), ki razmišljajo o zamenjavi službe, bi si novo delo poiskalo v zdravstveni negi, vendar ne v bolnišnici. Skrb vzbujajoč je tudi podatek, da bi si skoraj desetina (9,6 odstotka) želela delo poiskati zunaj zdravstvene nege (ta želja je še pogosteje izražena pri tehnicah/tehnikih zdravstvene nege).

Kritike za odnose, vključenost, okolje

Osebni arhiv

Slovenija izstopa še z oceno delovnega okolja medicinskih sester, ki je med najnižjimi v primerjavi z raziskavami, opravljenimi v drugih evropskih državah, in najvišjim povprečnim številom pacientov (15,56) na eno diplomirano medicinsko sestro na delovno izmeno v Evropski uniji, je še izsledek fakultete in partnerjev. Vprašani so v raziskavi kot problematično izpostavili tudi šibko vključenost medicinskih sester v zadeve bolnišnic, pri čemer so slabo ocenili predvsem priložnosti za poklicni razvoj in strokovno napredovanje ter pripravljenost vodstev, da prisluhnejo težavam zaposlenih. In ne nazadnje bo treba izboljšati tudi odnose med zdravniki in medicinskimi sestrami, saj slednje slabo ocenjujejo pripravljenost zdravnikov, da prepoznajo njihovo strokovnost in prispevek k zdravstveni oskrbi pacientov.

»Rezultati raziskave RN4CAST v Sloveniji potrjujejo dolgoletna opozorila stroke zdravstvene nege, da moramo narediti mnogo več za izboljšanje pogojev dela v zdravstveni negi. Nujno moramo sprejeti kadrovske normative, ki bodo omogočili bolj kakovostno in varno obravnavo pacientov, ter urediti strokovni status medicinskih sester, vključno z boljšimi možnostmi za karierni razvoj in izobraževanje glede na potrebe delovnega okolja. Z novimi oblikami dela (kliničnimi specializacijami) moramo medicinskim sestram zagotoviti več samostojnosti ter jih bolje vključiti v procese odločanja v bolnišnicah. V primerjavi s primerljivimi evropskimi državami na tem področju že zelo zamujamo, kar pa gre žal v škodo tako zaposlenih v zdravstvu kot pacientov,« je povedala prof. dr. Brigita Skela Savič, znanstvena svetnica in vodja raziskave RN4CAST v Sloveniji.