Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek se je navad očitno nalezel od svoje predhodnice Aleksandre Pivec. Zgodba se še zaplete, saj je hotel Bohinj, v katerem je Podgoršek dopustoval z ženo, v lasti kriptomilijonarja Damiana Merlaka.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z Merlakom že več kot dve leti v sodnem sporu zaradi najetih kmetijskih zemljišč v lasti države. Podgoršek je po poročanju portala Necenzurirano.si osebno posredoval v zadevi in skušal doseči dogovor v Merlakovo korist.
Minister zatrjuje, da je prišlo do napake. Ker je ministrstvo v sodnem sporu z lastnikom hotela, pri reševanju pa naj bi posredoval tudi Podgoršek, bo KPK preverila, ali obstaja sum kršitev iz njene pristojnosti. Minister naj bi od direktorice Sklada kmetijskih zemljišč Slovenije Irene Majcen zahteval, naj sprejme poravnavo s kmetijskim podjetjem KŽK, ki naj bi ga Merlak kupil leta 2015, a ga je nato leta 2019 po poročanju N1 prodal.
Njena.si
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Na Majcen naj bi minister Podgoršek pritiskal, da sprejme poravnavo, ker pa ga ni poslušala, trdi, da je bila s položaja razrešena, poroča Necenzurirano.
Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so za STA pojasnili, da so danes prejeli prijavo, ki se nanaša na podjetje KŽK, ministra za kmetijstvo in sklad. "V predhodnem preizkusu, v okviru katerega se preveri, ali obstaja sum kršitev iz pristojnosti komisije, in na podlagi tega odloči o (ne)uvedbi preiskave, bo komisija preverila tudi navedbe iz javnih objav," so zapisali na KPK.
Podgoršek je danes zatrjeval, da so se v hotelu dogovorili, da mu račun pošljejo po pošti, saj da se jima je z ženo mudilo. Trdi, da računa ni prejel in da je aprila sam pozval vodstvo hotela, naj mu račun pošljejo. Račun je plačal šele, ko je o tem prejel novinarsko vprašanje.
Minister je v izjavi za medije dejal še, da Merlaka ne pozna, ter da ni bil nikoli v stiku z njim. Dodal je, da se poskus izvensodne poravnave niti ni nanašal na sam odnos med skladom in KŽK, ampak je šlo za poskus zagotovitve dolgoročnih pogodb za kmete, ki zdaj najemajo zemljišča na tem območju, torej tretji subjekt, ne za stranki v sodnem postopku.
