Če bi bile parlamentarne volitve jutri, bi na njih slavila stranka Gibanje Svoboda, ki jo vodi Robert Golob. V zadnjem tednu je namreč utrdila svoj položaj najbolj priljubljene slovenske stranke, saj je na vrhu povečala prednost pred Slovensko demokratsko stranko (SDS). Na tretjem mestu pa je Socialne demokrate (SD) prehitela Levica.
To je razvidno iz volilne napovedi, ki jo je med 4. in 7. aprilom za Svet24, Večer, Primorske novice in Dnevnik opravila agencija Ninamedia. V anketi je tako za Gibanje Svoboda glasovalo 23 odstotkov vprašanih, kar je največ v zadnjih dveh mesecih. To je verjetno posledica televizijskih soočenj, na katerih je v dneh pred anketo sodeloval Golob. Na teh se do zdaj ni pojavljal Janez Janša, predsednik vlade in SDS, za katero bi glasovalo dobrih 18 odstotkov anketiranih. To je najmanj v zadnjih dveh mesecih.
Možnih razlag za to je več. Ena od teh je, da anketa ne zaznava dejanske podpore SDS, ki je tradicionalno bolj izrazita na podeželju. Za kakršne koli ocene, da so volitve – vsaj kar se tiče zmagovalca – že odločene, je zato še prezgodaj. Do volitev sta še dva tedna, v katerih lahko pride do večjih premikov glasov. Prav tako je relativna zmaga izrazito pomembna za SDS, zato gre pričakovati, da bo v finišu še okrepila predvolilno kampanjo in pritisk na ostale stranke na desni sredini. Med njimi lahko na uvrstitev v parlament za zdaj zanesljivo računa le še NSi.
Merilci javnega mnenja so anketirance spraševali, ali se bodo udeležili volitev. Nato so tistim, ki so odgovorili, da se bodo udeležili volitev ali tega še ne vedo, na izbiro ponudili nabor političnih strank. Na enak način torej, kot da bi imeli pred seboj volilni listič. V telefonski javnomnenjski raziskavi je bilo anketiranih 1050 ljudi, natančnejše podatke o vzorcu pa navajamo v okvirju. Volilne napovedi bomo do aprilskih volitev objavljali na 14 dni, zadnjo pa 22. aprila, torej pred začetkom volilnega molka.
Gre za sedmo volilno napoved, ki jo je letos opravila agencija. Kakšni so torej trendi, ki jih ugotavlja?
Levica prehitela SD
Najprej, izrazito je začela rasti podpora Levici, za katero se je prvič izreklo več kot deset odstotkov vprašanih. S televizijskimi soočenji se je stranka, ki jo vodi Luka Mesec, prebila na tretje mesto in s tem prehitela SD, ki je v tokratni anketi zabeležila najnižjo javno podporo od začetka februarja. Med ostalimi strankami Koalicije ustavnega loka (KUL) bi v državni zbor zagotovo prišla še Lista Marjana Šarca (LMŠ). Njena podpora ostaja enaka kot pred dvema tednoma. Na robu parlamentarna praga je Stranka Alenke Bratušek (SAB), za katero bi glasovalo tri odstotke vprašanih.
Ostale stranke leve sredine so za zdaj daleč od parlamenta, to pa se bo težko spremenilo tudi v prihodnjih tednih. Na desni sredini je zgodba nekoliko drugačna. NSi je z začetkom televizijskih soočenj prvič opazneje padla podpora – na najnižjo raven od februarja. Za vstop v parlament še vedno resno konkurira koalicija Povežimo Slovenijo, ki združuje Konkretno Zdravka Počivalška, SLS Marjana Podobnika, NLS Franca Kanglerja, Zelene Andreja Čuša in Novo socialdemokracijo Andreja Magajne. Daleč od tega je stranka Naša dežela, ki jo vodi Aleksandra Pivec.
Največji uganki sta Slovenska nacionalna stranka (SNS) Zmaga Jelinčiča in populistična stranka Resni.ca, ki jo vodi Zoran Stevanović, pri katerih se odpira vprašanje, ali in v kolikšni meri ju javnomnenjske ankete zaznavajo. Izmerjena podpora stranki Resni.ca tako v zadnjih dveh mesecih zelo niha –v zadnjih dneh je znova presegla dva odstotka. Nekoliko je spet padlo število neopredeljenih volivcev, izrazito visoka pa ostaja odločenost ljudi, da gredo na volitve. Tudi tokrat je približno 63 odstotkov vprašanih zatrdilo, da se bodo zagotovo udeležili volitev, le slabih pet odstotkov pa, da se jih zagotovo ne bo udeležilo.
------------------------
Volitve 2022 je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 4. in 7. aprilom 2022 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 9587 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 3525 jih ni bilo dosegljivih, 3612 jih ni želelo sodelovati v anketi, 1400 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 1050 ljudi. Pred analizo obeh anket so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so sociodemografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/- 3,7 %. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik, Večer, Svet24 in Primorske novice. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
