A to je le eden od 179 primerov mučenja živali, ki so jih letos obravnavali veterinarski inšpektorji. Primer v Oplotnici so obravnavali slovenjebistriški policisti in veterinarska inšpekcija. Štiri ovce (dve odrasli in dva mladiča) so bile mrtve na mestu »hiralnice«. Ob njih pa je bilo na kmetiji še sedem ovc, šest odraslih in eno jagnje. Živali so bile po oceni veterinarskih inšpektorjev v dobrem rejnem stanju, razen ene odrasle ovce, ki je bila neostrižena in zanemarjenega videza. Sedem ovc so z vsaj pol metra visoko naloženega gnoja prepeljali v Zavod Mali raj iz Pesnice pri Mariboru, na suho, svežo slamo.
»S podhranjenimi trebuščki so bile prvič deležne svežega sena, vode, mineralnega kamna, vitaminov in krmne mešanice,« so dejali v zavodu. Ena ovca je zaradi podhranjenosti in zanemarjenosti poginila, preostale pa bodo odslej delale družbo 11 konjem, štirim mucam, dvema pujsoma ter dvema kozama. »Naš namen je nuditi živalim primerno oskrbo ter ljudem prikazati, kaj pomeni čuteč odnos do živali.« Glede primera v Oplotnici pa je Nena Rajšek iz Zavoda Mali raj dejala: »Ob pogledu na ovčke sem se skorajda razjokala, ker je bilo tako tragično. Namreč oseba, ki je imela ovce, zaradi alkohola ni bila prisebna, najverjetneje se človek sploh ni zavedal, kaj je živalim počel.«
Letos izdali že za 38.000 evrov glob
Sicer pa so pristojni inšpektorji lani prejeli 907 prijav s področja zaščite hišnih in rejnih živali, v prvih treh mesecih letos 179. Lani so izdali 392 plačilnih nalogov in odločb ter izrekli skupno za 119.700 evrov kazni, 42 kršiteljem je bilo namesto sankcije izrečeno opozorilo. Letos so izdali 110 plačilnih nalogov in odločb, skupen znesek glob pa je bil 38.100 evrov. Izrečenih opozoril še ni bilo.
»Skupno število prekrškovnih postopkov in kazenskih ovadb v primerjavi s številom kmetij in živali kaže, da zagotavljanje dobrobiti živali v Sloveniji ni skrb vzbujajoče, žal pa se še vedno ugotavljajo posamezni primeri hudih oblik mučenja, ki jih je treba hitro in učinkovito obravnavati,« so številke pokomentirali na kmetijskem ministrstvu. Nena Rajšek tovrstnega optimizma s pristojnimi v državi ne deli in meni, da je v Sloveniji še veliko trpečih živali, ki pa so očem skrite: »Menim, da je stanje še vedno klavrno, še posebej na odročnejših posestvih in tudi v gospodinjstvih.«
S prijavo se je soočil tudi Majšperčan Jani Čelan
S prijavo glede mučenja živali, natančneje psa, se je soočil tudi mladi kmet Jani Čelan iz Sestrž pri Majšperku. Nanašala se je na njegovega psa Ringa, ki domuje na Spodnji Gorici. »Prijava je bila podana, inšpektorji pa se morajo odzvati. Po eni strani je dobro, da spoznaš inšpektorje, z njimi spregovoriš nekaj besed, jih poprosiš za pomoč pri delu,« je sarkastično dejal Čelan. Dodatno je pojasnil, da je inšpektorica v zapisnik zapisala, da mu ne more očitati malomarnosti, saj je žival dobrega videza, lepo rejena in oskrbovana. »Dodala pa je, ali ne bi morda razmislil, da ga oddam v posvojitev.« Ključna težava je bila namreč velikost boksa glede na velikost živali. »Prijava na inšpektorat je bila anonimna, vendar vem, katera oseba je to storila, zato če si nekdo želi našega psa, naj pride do mene. Bom pa boks uredil v skladu z navodili inšpektorice.«
Glede posredovanja in odziva inšpektorjev so s kmetijskega ministrstva odgovorili, da se v skladu z zakonodajo obravnava vsaka prijava, ki jo prejme Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, a so inšpektorji pri opravljanju svojih nalog samostojni in se sami odločijo, ali bodo na podlagi prijave dejansko začeli inšpekcijski postopek ali ne. V primeru uvedenega inšpekcijskega postopka se ugotavljajo vsa dejstva in okoliščine. Inšpektor lahko postopek ustavi, če pri nadzoru ni bila ugotovljena kršitev zakona ali drugih predpisov, ali v primeru kršitev odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti, po potrebi izvede postopek v skladu z zakonom o prekrških, naznani kaznivo dejanje ali poda kazensko ovadbo.
Kazni za lažne prijave prej izjema kot pravilo
Višina kazni za ugotovljeno mučenje živali je seveda odvisna od teže kršitev. Če skrbnik živali ne zagotovi bivališča, hrane, vode in drugega, kar žival glede na pasmo in starost potrebuje, ter če ne preprečuje napak v reji, gre za kršitev, za katero je za posameznika predpisana globa v višini od 200 do 400 evrov. Če pa je opustitev skrbi za žival storjena naklepno in če to dejanje živali povzroči hujšo poškodbo ali dlje trajajoče ali ponavljajoče trpljenje, gre za mučenje živali, kar je opredeljeno v Kazenskem zakoniku. Tovrstne primere pa obravnava pravosodje, najvišja zagrožena kazen je do treh let zapora.
Za ponavljajoče se lažne prijave lahko sicer prijavitelja doleti kazen v višini 500 evrov. A kot so pojasnili na ministrstvu, so vse informacije o morebitnih primerih neustreznega ravnanja z živalmi pomembne, zato se globa izreče izjemoma.