Da je od 32 umrlih voznikov osebnih avtomobilov v minulem letu le 18 voznikov uporabljalo varnostni pas, bi moralo pretresti in prestrašiti vsakega od nas. Po podatkih letos (do 26. marca) med sedmimi umrlimi vozniki trojica ni uporabljala varnostnega pasu.
Včeraj se je začela nacionalna preventivna akcija Varnostni pas varuje vas, ki bo trajala do konca tedna. Namenjena je opozarjanju na pomembnost pripetosti z varnostnim pasom, saj dokazano rešuje življenja, zavedanje voznikov o pomenu njegove dosledne uporabe pa je še vedno prenizko, opozarjajo na Agenciji za varnost prometa (AVP). V prvih treh mesecih letos je namreč policija po začasnih podatkih ugotovila že 12.460 primerov neuporabe varnostnega pasu. Zlasti skrb vzbujajoče je, da so v tem času ugotovili kar 1265 kršitev, povezanih z neuporabo zadrževalnih sistemov pri otrocih. Otroci so najbolj izpostavljeni in lahko že ob blažjih trkih utrpijo hujše posledice, zato je odgovornost vsakega odraslega voznika, da poskrbi za njihovo pripenjanje in varen prevoz, opozarjajo na agenciji. Dosledna uporaba varnostnega pasu po podatkih AVP zmanjša tveganje za smrtno žrtev kar za polovico, skoraj toliko zmanjša tveganje za hude poškodbe ter za četrtino tveganje za nastanek lažjih poškodb tako pri voznikih kot pri sopotnikih na sprednjih sedežih. Kljub večdesetletnim dokazom, da je temu res tako, so številni še vedno prepričani, da jih nesreča ne more doleteti.
Črno poletje
Pozitivni trendi varnosti na slovenskih cestah preteklih let so se ustavili in celo obrnili. Analiza AVP iz leta 2021 tako razkriva, da je leta 2021 na slovenskih cestah skupno umrlo 114 udeležencev cestnega prometa oziroma 34 več kot leta 2020 (povečanje za 43 odstotkov). Število umrlih je bilo največje v zadnjem petletnem obdobju oziroma največje po letu 2016, in to kljub temu, da so večji del leta veljale takšne ali drugačne omejitve, ki so zmanjševale število vozil na cestah. Število umrlih v obdobju od maja do septembra 2021 je celo največje po letu 2009.
Kaj pravijo drugi podatki? Analiza glede na starost žrtev prometnih nesreč razkriva, da je bilo največ umrlih udeležencev v prometnih nesrečah v letu 2021 v starostni skupini nad 64. letom starosti – 27 umrlih. Sledijo ji starostna skupina od 55 do 64 let – 24 umrlih ter starostni skupini od 45 do 54 let – 16 umrlih in od 25 do 34 let – 16 umrlih. Umrlo je šest mladoletnih oseb, tako kot v letu 2020 (trije otroci in trije mladostniki). Največ prometnih nesreč lani so, prav tako kot od leta 2018 dalje, povzročili udeleženci v starostni skupini med 25. in 34. letom.
Prazna vizija
Iz navedenega lahko razberemo, da Slovenija zaostaja za cilji resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2013–2022, in sicer je bilo lani za kar 38 smrti preseženo kritično število smrti. Kazalniki torej kažejo v napačno smer. Tako kot pri pandemiji je tudi pri varnosti v prometu odgovornost za nesreče in smrti deljena. Tudi tu lahko za varnost največ stori vsak sam, odgovorni pa morajo ustvarjati pogoje za to z zahtevanjem visokih varnostnih standardov za vozila in nove ceste. Cilj države je že dolgo zapisan in je še vedno »vizija nič«, ki zahteva, da vsi stremimo k cilju nič žrtev in nič hudo telesno poškodovanih zaradi prometnih nesreč v Sloveniji. Po prvem desetletju milenija, ko so evropske države tudi za polovico zmanjšale število smrtnih žrtev v prometu, se ta cilj ni zdel nemogoč. Zdaj temu ni več tako.
