Bralca opozarjamo, da je bil intervju z dr. Sušnik opravljen v dnevih pred zadnjim deževjem.
»Trenutno pri nas govorimo o suši, ki ima svoje vzroke v padavinsko podhranjeni, nadpovprečno topli in nadpovprečno osončeni meteorološki zimi. Tako lanski december kot letošnja januar in februar so bili podpovprečno namočeni. Letošnja zima je med trinajstimi najmanj namočenimi od leta 1961. Slabo zimsko zalogo padavin poslabšuje še suh marec, ki ostaja brez obilnejših padavin že tri zaporedne dekade. Le tu in tam je padla kakšna kaplja dežja, vendar povsod manj kot 5 mm. Od začetka letošnjega leta je padlo le od 30 do največ 50 odstotkov običajnih padavin. V Ljubljani in Mariboru je bilo od začetka leta le devet deževnih dni, pa tudi drugod so bili deževni dogodki redkejši kot običajno,« pojasnjuje agrometeorologinja dr. Andreja Sušnik, vodja Oddelka za meteorološko podporo kmetijstvu Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo ARSO ter vodja Centra za upravljanje suše v jugovzhodni Evropi.
Spomladanske suše so pogostejše
Pravi, da so spomladanske suše zadnja leta pogostejše. »V Sloveniji so bila v preteklosti sušna obdobja najznačilnejša za poletne mesece. V zadnjem času so poleti čedalje pogostejša tudi daljša obdobja ekstremno visokih temperatur zraka oziroma vročinski valovi, ki močno pospešujejo izhlapevanje. Zaradi tega se ob pomanjkanju padavin sušne razmere zelo hitro razvijejo. To so tako imenovane kratkotrajne suše. V zadnjih letih se poleg poletnih suš pojavljajo sušne razmere tudi v sicer bolj mokrih letnih časih – spomladi, jeseni in pozimi. Spomladanska suša in nizka zaloga vode v tleh vplivata neposredno na kmetijstvo. Tako ni več redko namakanje že spomladi, da se omogoči sajenje in vznik kmetijskih rastlin ter razvoj ozimin. Do neke mere pomagajo tudi drugi tehnološki ukrepi.«
Suša se stopnjuje
Trenutno suho vreme brez padavin sušo še stopnjuje. »To je razvidno tudi iz Sušomera, ki ga vsak teden na spletnih straneh izdaja ARSO in z njim opisuje stanje v Sloveniji. V preteklem tednu kaže, da je površinski sloj tal v večjem delu Slovenije podvržen suši. Površinska vodna bilanca v preteklem enomesečnem obdobju je povsod nižja kot običajno. Nakazuje zelo sušne razmere v Pomurju, Podravju in na Koroškem ter zmerno sušne razmere v preostalih regijah Slovenije.«
Najbolj prizadeta ozimna žita in oljna ogrščica
Katere kmetijske kulture bo letošnja spomladanska suša pri nas najbolj prizadela? »Če padavin ne bo dovolj, bodo posledice spomladanske suše neizbežne. Najbolj jo bodo občutile kmetijske kulture s ta čas plitvim korenskim spletom. Najbolj so na udaru ozimna žita in oljna ogrščica. Ozimna žita se ta čas še razraščajo oziroma bodo kmalu prešla v steblenje. Pšenica marsikje zaostaja, se slabše razrašča in ima porumenele lističe, še posebno na peščenih tleh in pozno jeseni sejani posevki, ki bi morali glavnino razraščanja opraviti v spomladanskem času. Tudi setev jarih žit najbrž ne bo uspešna, saj je bilo seme dano v suho zemljo, za kalitev pa se mora semensko zrno napiti vode za več kot polovico svoje teže. Čakajoč na dež, bo seme vzkalilo pozneje. To pa pomeni, da bo v vitalnih razvojnih fazah po vsej verjetnosti izpostavljeno poletni suši. Zato bo tudi pridelek lahko manjši od pričakovanega. Pomembna pri setvi jarih žit je namreč zgodnja setev, da lahko z dinamiko rasti pozneje še prehiti poletno sušo. Velik problem bo tudi otežena priprava tal za setev koruze. V tem času lahko opazimo v jeseni orane površine, ki so se izsušile do te mere, da je vprašljiva optimalna priprava tal. Setev koruze ob običajnih vremenskih razmerah poteka v drugi polovici aprila, izjemoma na začetku maja. Poznejša setev daje praviloma pridelek le še za koruzno silažo.« Če bo suša še vztrajala, bosta torej moteni tudi pomladanska priprava tal in setev.
Bo letos manj domače pšenice?
Letos bomo zaradi embarga na izvoz žit nekaterih držav še toliko bolj odvisni od domačega pridelka pšenice. Je bo dovolj za našo prehransko varnost? »To bi nas vsekakor moralo skrbeti. Pregovorno velja, če sušca grmi, dobra letina sledi. Letos v marcu ni grmelo oziroma, bolje rečeno, deževalo. Pšenica zasnuje pridelek že spomladi, ko se neha razraščati in preide v steblenje. Količina in kakovost pridelka sta odvisni tudi od vremenskih pogojev in tehnoloških ukrepov med rastno dobo. Dogajanje v preteklih desetletjih kaže na to, da spomladanska suša ni edino presenečenje v rastni dobi te poljščine. Če razmišljamo o slabem scenariju, prav gotovo lahko posledice oslabijo tudi pridelek slovenskih žit. Ohranimo upanje, da se to ne bo zgodilo. Pristojni sicer zagotavljajo, da imamo zalog do letošnje žetve dovolj. So pa letošnje spomladanske sušne razmere, kot tudi vse pretekle, argument več, da mora tudi namakanje poljščin in spomladanskih kultur postati samoumevno. Prav tako je to apel za večji poudarek na samooskrbnosti.«
Travna ruša je izsušena!
Travinje je zelo občutljivo za pomanjkanje padavin, saj ima zelo plitev koreninski sistem. »K izsušenosti je poleg temperatur, ki so bile pri tleh še ves marec pod lediščem, torej je bila površina tal zamrznjena, prispeval tudi hladen veter. Vztrajal je skorajda ves marec, krepil vpliv nizkih temperatur in dodatno izsuševal travno rušo. Ta je na travnikih rjava, in to v času, ko bi lahko travnike že dognojevali. Dognojevanje, bodisi z organskimi ali mineralnimi gnojili, pa ni bilo mogoče zaradi skoraj popolne odsotnosti padavin. Vegetacija drugih gojenih rastlin vsaj za zdaj še ostaja v okviru normale.«
Bo manj krme za živino?
Bodo zaradi suše težave s krmo za živino? »Vse je odvisno od dogajanja v prihodnjih dneh. Če bodo padavine še pravi čas, bo trava pognala dobesedno čez noč, a potrebno bo tudi premišljeno dognojevanje. Če pa bo suša vztrajala predolgo, se travna ruša ne bo razrasla. Spomladi bomo potem na travnikih lahko opazovali redko oziroma neenakomerno razraščeno travno rušo, kar bo vplivalo na pridelek krme za živino. To bi lahko preprečili tudi z zalivanjem travnikov. Sploh če upoštevamo, da bi bilo že manj pogosto namakanje v tem času lahko učinkovito.«
Kaj storiti ob spomladanski suši
Kaj storiti, da nas bo letošnja suša čim manj prizadela? »Svetovalne kmetijske službe so že ob preteklih sušah pripravile tehnološka navodila za različne rastline. Posledice pomanjkanja vode lahko ublažimo z nekaterimi ukrepi za izboljšanje zadrževanja razpoložljive vode v tleh. Kako bodo rastline prizadete zaradi suše, je odvisno od njihove prehranjenosti in lastnosti tal. Tiste, ki rastejo na težjih, ilovnato-glinastih tleh, bodo imele manjše negativne posledice zaradi suše kot tiste na lahkih peščenih tleh. Kmetijske svetovalne službe priporočajo, da se pridelovalci zaradi suše izogibajo spomladanskemu globokemu oranju, ker poslabšuje strukturo tal in povečuje izhlapevanje iz njih. Če so bila tla jeseni preorana, jih je smiselno čim prej poravnati ter tako zapreti zimsko brazdo. Na ozelenjenih njivskih površinah s prezimnimi dosevki za podor je smiselno prekiniti vegetacijo tako, da posevek zmulčimo ali plitvo vdelamo v tla. Izhlapevanje lahko dodatno zmanjšamo z zastirko oziroma rastlinskimi ostanki po površini tal. S tem ukrepom izboljšamo tudi vpijanje padavin. Nekateri so opravili setev v sušnih razmerah, zato je treba njivo povaljati, da pride seme v stik s talnimi delci in z vodo v globljih slojih tal.«
Previdno pri gnojenju
A to še ni vse. Dobro je upoštevati tudi priporočila glede gnojenja tal. »V sušnem obdobju se je treba izogniti gnojenju z granuliranimi gnojili, ker se ne bodo raztopila in učinkovala. Z gnojenjem je treba obvezno počakati do dežja. Če so rastline že dovolj razraščene in niso zaradi suše preveč prizadete, jih lahko gnojimo preko listov. Transport hranil izboljšamo tudi z namakanjem, kjer je to možno. V sušnih razmerah je treba biti prav tako previden pri zatiranju plevelov. To naj bo le mehansko, ko so pleveli še majhni. Zatiranje s herbicidi v sušnih razmerah ni primerno.«
