Kako je odigrati svojo smrt?

Ni še preštela svojih smrti na odru ali pred kamerami

Marjana Vovk
6. 4. 2022, 05.56
Posodobljeno: 6. 4. 2022, 10.17
Deli članek:

Staranje, bolezni, smrt, mejna duševna stanja … so teme, ki se jim večina raje izogne, medtem ko se morajo igralci z njimi soočati precej pogosto. »Naš poklic je kopanje po sebi,« pojasni Vesna Jevnikar in pove, da zaradi tega nima travm, čeprav je že velikokrat odigrala svojo smrt.

Mediaspeed
Vesna Jevnikar se mora kot igralka pogosto soočati s tabu temami.

Vesna v seriji V imenu ljudstva igra Majdo Glavan, ki je v zadnji epizodi po požaru pristala v komi in so jo morali celo oživljati, zato smo trepetali za njeno življenje. Vesna pravi, da tudi takšne prizore igra kot vse ostale. »Delo kot delo, zaradi tega nimam nobenih travm. Zgodbe ne jemljem tako nase, da bi me kakorkoli bremenila, da bi recimo začela razmišljati o lastni smrti. Je pa dejstvo, da moraš v naših letih vsake toliko časa razmišljati tudi o tem,« se zasmeji 58-letnica.

Večje samozavedanje

Takšni prizori zanjo niso nič bolj duševno naporni kot katerikoli drugi. »V konkretni situaciji sem tako ali tako v komi, zato ni bilo nekih posebnih priprav. So pa situacije, ko se moraš malo bolje informirati, si kaj ogledati in izluščiti tipične stvari, na primer bolezni ali smrti na določen način.« Ker se igralci s takšnimi tabuji pogosto srečajo in jih ves čas preigravajo, nanje gledajo malce drugače, prizna Vesna. »Morda imamo neko samozavedanje. Naš poklic je kopanje po sebi, hočeš nočeš, vedno poskušaš najti v sebi stanja in čustva, čeprav jih morda konkretno nisi doživel. Kar naprej moramo brskati po svoji psihi, zato smo zagotovo s tem malo zaznamovani.«

TVS
Za prizore na robu smrti pravi, da so »delo kot delo«.

Ne šteje

Zaradi tega pa ni radikalno spremenila pogleda na svet. »V tem poklicu sem že skoraj petintrideset let in spremembe v pogledih na življenje prihajajo sproti, vsaka stvar te na neki način zaznamuje, ne bi pa trdila, da je kakšna radikalna sprememba ali razsvetljenje prišlo zaradi igralstva.«

Kolikokrat je že odigrala svojo smrt na odru ali pred kamerami, niti ne ve. »Nikoli nisem štela. Ne razmišljam na ta način – vidite, morda pa misel na smrt vendarle nezavedno odrivam,« se zasmeji. »Ne, ne štejem, niti svojih vlog nimam preštetih. Ne dam veliko na številke. Kar je tehtnega, nosi vsak v svojem srcu in možganih, in to je tisto, kar šteje. Seveda pa je naše življenje naše delo, zlasti igralci smo prežeti s tem, kar počnemo, ne moremo se izogniti samim sebi, naša telo in um sta naši delovni orodji.«