Novice Svet24

Nenevaren za ljudi
Podatki o razširjenosti teritorialnih družin in drugi znaki prisotnosti šakalov kažejo, da jih je v Pomurju med 60 in 90. Šakal za ljudi sicer ni nevaren, lovci pa jih lovijo priložnostno in sproti.

Ker je bil šakal prej zavarovana vrsta in njegov odstrel ni bil dovoljen, se je po številu in prostorsko močno razširil. Pojavlja se tudi v pomurskem lovsko upravljavskem območju (LUO). V tamkajšnjem LUO je bilo tako leta 2020 uplenjenih osem šakalov, lani pa devet. Po podatkih pristojnega ministrstva so šakali v pomursko LUO prišli iz Madžarske, Hrvaške in ptujsko-ormoškega LUO.

»Po ocenah monitoringa šakala iz leta 2020 je v Sloveniji okoli 400 šakaljih družin oziroma med 1600 in 2000 osebki. Na območju Pomurja je šakal prisoten, a njegova prisotnost ni tako visoka kot na Primorskem ali v Brežiški in Ljubljanski kotlini. Podatki o razširjenosti teritorialnih družin in drugi znaki prisotnosti šakalov kažejo, da jih je v Pomurju med 60 in 90,« so pojasnili pri Lovski zvezi Slovenije. Regija ob Muri je tako tudi uradno zatočišče za zveri, kot so šakali. 

Opažajo nenavadno žival

O tovrstnih divjih živali so v Pomurju poročali, ko so aprila 2019 v Beznovcih našli šakalja mladiča, ki sta nekaj časa preživela v domači oskrbi pri enem od cankovskih lovcev. Izročili so ju v oskrbo zavetišču za prostoživeče živali v Svetem Primožu nad Muto, tam pa so ju ponovno izpustili v naravo. 

V zadnjem obdobju domačini na skrajnem severovzhodu Goričkega, natančneje v Budincih, opažajo žival, ki je po njihovem mnenju šakal, zato smo se še enkrat lotili raziskovanja te teme. Po besedah domačinov je žival, ki so jo do zdaj trikrat opazili v okolici hiš, ko se je začelo mračiti, sive barve, na dokaj visokih nogah, podobno kot volk, in z gobcem, podobnim pasjemu. Žival je precej shirana in z oskubenim, ravnim repom.

Damjana Nemeš

Po besedah vodje Lovišča s posebnim namenom (LPN) Kompas Peskovci Branka Vajndorferja bi plečna višina živali iz Budincev lahko kazala na šakala, saj ima ta sorazmerno visoke noge in v primerjavi z normalno dlakavo lisico krajši rep. »Vse te vrste, kot so šakal, lisica in rakunasti pes, so predstavniki zveri iz družine psov. Vse tri vrste, vključno z domačim ali klateškim psom, bi lahko bile v Budincih, vendar so si med seboj zelo podobne in je zato potrebnega že kar nekaj poznavanja, da si prepričan, za katero vrsto gre,« je povedal Vajndorfer, ko smo mu pokazali fotografijo živali, ki jo je uspelo, sicer na daleč, posneti domačinom.

Vodja LPN Kompas Peskovci in tamkajšnji čuvaji so fotografijo pozneje še enkrat temeljito preučili. Prepričani so, da je žival na fotografiji divji prašič. »Vsekakor pa je prav in koristno, da so domačini našim čuvajem sporočili informacijo, da opažajo neko nenavadno žival,« je dejal Vajndorfer. Do zdaj so na območju LPN Kompas Peskovci odvzeli dva šakala: enega pred dvema letoma na Hodošu in enega lani v Markovcih. »Za zdaj ne zaznavamo legel šakalov. Večinoma gre za živali z vzhoda, torej iz Madžarske, kjer je velik bazen šakalov.«

Zasledovanje bi bil luksuz

Šakal za ljudi ni nevaren, lovci jih lovijo priložnostno in sproti. »Ker imamo zelo velik obseg drugega dela, šakalov načrtno ne bomo zasledovali, saj bi bil to že neke vrste luksuz,« je povedal Vajndorfer. Trupel odvzetih šakalov enako kot trupel lisic, kun ali jazbecev ne prodajajo za človeško prehrano, ampak se njihovi posamezni deli, razen kožuha in lobanje, izročijo veterinarski higienski službi (VHS). Mogoč je tudi zakop te živali.

Nataša Juhnov