"Na svetovni ravni še nikoli nismo videli takšne stopnje napadov na zdravstveno varstvo," je opozoril Ryan. Iz WHO so namreč danes sporočili, da so zdravstvene ustanove in osebje po vsem svetu tarča napadov, kakršnih še ni bilo, še zlasti v Ukrajini.Napadov na zdravstvene objekte je čedalje več po vsem svetu, od začetka leta jih je bilo zabeleženih 89. Nikjer drugje pa niso bili napadi tako hitri kot v Ukrajini, ki jo je opustošila vojna. V samo treh tednih, odkar je Rusija 24. februarja začela obsežno invazijo, je bilo po podatkih WHO v Ukrajini izvedenih najmanj 43 napadov.
Med preverjenimi napadi, v katerih je umrlo 12 ljudi, 34 pa je bilo ranjenih, je bilo 34 napadov na bolnišnice in druge zdravstvene ustanove, sedem na reševalna vozila in 10 na zdravstveno osebje.
"Ta kriza je dosegla točko, ko se je zdravstveni sistem v Ukrajini znašel na robu," je dejal Ryan. Vprašal je, kako naj WHO z mirno vestjo pošilja ekipe nujne medicinske pomoči, če bodo njihove ciljne zdravstvene ustanove napadene, bombardirane in bodo utrpele katastrofalno škodo. Poudaril je tudi, da mednarodno humanitarno pravo od tistih, ki se borijo, zahteva, da se ne le vzdržijo napadov na zdravstvene ustanove, ampak da sprejmejo ukrepe, da se temu izognejo.
Ukrajina ni edina kriza
Generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus je pri tem dejal, da je organizaciji uspelo vzpostaviti oskrbovalne linije za medicinsko pomoč do številnih mest v Ukrajini. Izrazil je obžalovanje, da je WHO doslej prejela le 8 milijonov dolarjev od zahtevanih 57,5 milijonov za odziv na krizo v Ukrajini. Poudaril je tudi, da Ukrajina ni edina kriza, na katero se WHO odziva, in izpostavil še posebej hude razmere v Jemnu, Afganistanu in Etiopiji.
Tedros, ki prihaja iz etiopske regije Tigray, ki jo razdira vojna, je dejal, da so razmere zlasti v tej regiji katastrofalne. Obsodil je pozabljenost krize, v kateri je približno šest milijonov ljudi že skoraj 500 dni pod blokado etiopskih in eritrejskih sil, odrezanih od zunanjega sveta.
