Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan se je po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Putinom. Ponovno je ponudil gostovanje pogovorov med Putinom in ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Srečanje bi po oceni Erdogana lahko privedlo do trajnega premirja in dolgoročne rešitve. Tudi turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu pa je po pogovorih z ukrajinskim kolegom Dmitrom Kulebo v Lvovu na zahodu Ukrajine dejal, da bi se Zelenski in Putin še lahko sestala, v kolikor bodo pogoji za rešitev spora dosegljivi.
80 do 90 odstotkov Mariupolja uničenega
Oblasti v ukrajinskem mestu Mariupolj so danes sporočile, da je iz obleganega mesta pobegnilo približno 30.000 ljudi, vendar ocenjujejo, da jih je v mestu še vedno več kot 350.000. Mariupoljska mestna uprava je na družbenem omrežju Telegram sporočila, da je "okoli 30.000 ljudi odšlo z lastnimi prevoznimi sredstvi". Dodali so, da je bilo v mestu uničenih "80 do 90 odstotkov stanovanjskih objektov". BBC in Reuters poročata o dolgih kolonah avtomobilov, ki se iz mesta odpravljajo proti severu, nekateri pa imajo na vetrobranskih steklih napise z besedo "otroci" v ruščini. Prebivalci Mariupolja so zaradi ruskega obstreljevanja že skoraj dva tedna ujeti brez ogrevanja, elektrike in tekoče vode.
Ruske sile so v sredo zvečer v obleganem Mariupolju bombardirale gledališče, kamor se je zateklo več kot 1000 ljudi, večinoma žensk in otrok. Napad je bil deležen ostrih obsodb, mestne oblasti pa so dodale, da število morebitnih žrtev še preiskujejo.
15.30 - Slovenski obrambni minister Matej Tonin se na Slovaškem sešel s slovaškim kolegom Jaroslavom Nadom. Govorila sta o razmerah v Ukrajini in sodelovanju Slovenske vojske v Natovi misiji v tej državi, kamor naj bi Slovenija napotila do 200 vojakov.
15.00 - Ukrajinske begunce bo sprejela tudi belgijska kraljeva družina.
13.20 - Ukrajinska poslanka Olga Stefanishina je na Facebooku zapisala, da so izpod ruševin bombardiranega gledališča v Mariupolju rešili že 130 civilistov, ki so se med napadom skrivali v zaklonišču pod stavbo.
12.35 - V Ukrajini potrjujejo, da v pogajanjih z Rusijo napredujejo, a dodajajo, da še ni razloga za veselje. "Najprej se moramo dogovoriti za prekinitev ognja, vzpostavitev humanitarnih koridorjev in oskrbovanjem civilnega prebivalstva z vodo, hrano. Kasneje pa morda lahko celo podpišemo ta mirovni sporazum ... Danes se pogajanja odvijajo na tehničnem nivoju."
12.05 - Iz Kremlja prihajajo zagotovila, da v pogajanja z Ukrajino vlagajo "velikansko" količino energije, da bi strani dosegli mirovni sporazum. Tiskovni predstavnik vlade Dmitrij Peskov je zatrdil, da bi lahko "podpis takšnega dokumenta, z upoštevanjem vsega, kar je v njem zapisano in implementacijo vseh parametrov, hitro ustavil, kar se trenutno dogaja."
11.00 - Ukrajinski poslanec Serhij Taruta je na družbenem omrežju Facebook zapisal, da po težki noči nesigurnosti iz Mariupolja končno prihajajo dobre novice. Zatrdil je, da je zaklonišče zdržalo napad in da izpod ruševin gledališča že prihajajo prvi civilisti. V zaklonišču pod stavbo naj bi se v času napada po nekaterih podatkih zadrževalo 500, po drugih pa kar 1000 civilistov.
10.35 - Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je potrdila, da se po video povezavi nadaljujejo pogajanja med rusko in ukrajinsko stranjo. Včeraj je ruski zunanji minister Sergej Lavrov zatrdil, da sta strani že zelo blizu določenim "konkretnim formulacijam" v določenih zadevah.
10.15 - Po poročanju BBC je zaklonišče pod gledališčem v Mariupolju, ki so ga včeraj zadele ruske bombe, vzdržalo napad. Težava pa naj bi bila v zagotavljanju dostopa do zaklonišča, saj je območje še vedno tarča obstreljevanja. Reševalci si prizadevajo, da bi ujete civiliste rešili izpod uničene stavbe.
9.30 - Ukrajinska stran poroča o povečanem številu zračnih napadov, med tarčami slednjih pa so se znašle tudi mnoge stavbe s civilisti. V Kijevu naj bi velik stanovanjski blok davi zadeli ostanki sestreljene ruske rakete. Po navedbah ukrajinskih reševalcev je bila pri tem ubita najmanj ena oseba, še tri so ranjene. Število žrtev sredinega napada ruskih vojakov na ljudi, ki so v kraju Černigiv čakali na kruh, je medtem naraslo na 13, medtem ko o žrtvah ruskega obstreljevanja gledališča v južnem Mariupolju, v katerega se je pred tem zateklo najmanj tisoč civilistov, še ni podatkov.
----------------------------------------------------------------------------------
Včeraj pozno zvečer je bilo napadeno gledališče v Mariupolju. O napadu postopoma prihaja več informacij. Medtem je ameriški predsednik Joe Biden ruskega predesednika Vladimirja Putina označil za vojnega zločinca in v Ukrajino poslal novo pošiljko vojaške pomoči. Iz separatistične regije v Gruziji, Južne Osetije, prihajajo novice o tem, da so tamkajšnje vojaške sile odpotovale v smeri proti Ukrajini. Danes zjutraj prihaja vest, da so po slabem tednu dni ruske sile v sredo iz ujetništva izpustile župana ukrajinskega mesta Melitopolj Ivana Fedorova. Šlo naj bi za izmenjavo, v okviru katere je ukrajinska stran v zameno izročila devet zajetih ruskih vojaških obveznikov.
Po ocenah urada Združenih narodov za begunce je Ukrajino zapustilo že 7 odstotkov njenega celotnega prebivalstva. Skupno število beguncev je v državi, ki sicer šteje 44 milijonov prebivalcev, že zapustilo 3,1 milijona ljudi. Še dva milijona sta razseljena znotraj države.
Napad na gledališče v Mariupolju
Včeraj zvečer je ukrajinska vlada skupaj z lokalnimi oblastmi v Mariupolju rusko vojsko obtožila napada na gledališče in bazen, kjer se je po njihovih besedah skrivalo več sto, po nekaterih ocenah petsto, po najnovejših podatkih mariupolskih oblasti pa kar 1000 civilisitov.
Ukrajinska stran tako rusko obtožuje napada na gledališče, ki je bilo hkrati zaklonišče za nekatere. Posnetki stavbe iz zraka domnevno prikazujejo, da je bila stavba tako na eni kot drugi strani jasno označena - na asfaltu pred hišo je z velikimi črkami pisalo "otroci."
Danes zjutraj še ni bilo znano, koliko smrtnih žrtev je napad terjal. Posnetki, dostopni na družbenih omrežjih kažejo, da je stavba utrpela veliko škodo, še vedno pa ni jasno, ali so se v njej prav v tistem trenutku res nahajali civilisti.
Mariupolj je za Moskvo ključna strateška tarča, saj bi lahko povezal njene sile na Krimu in regijo Donbas na vzhodu, s čimer bi Ukrajince odrezali od Azovskega morja.
Ruske sile mesto, ki je imelo nekdaj okrog pol milijona prebivalcev, že več dni intenzivno obstreljujejo. Oskrba z elektriko, hrano in vodo je prekinjena, humanitarne razmere pa izjemno slabe.
Ukrajinci zatrjujejo, da so bili v tistem trenutku v stavbi ženske in otroci, medtem kot ruska stran tega ne zanika, a trdi, da so za napad odgovorni skrajneži ukrajinskega bataljona Azov.
Ruske okrepitve prihajajo iz Južne Osetije
Včeraj zgodaj zjutraj so bili na posnetkih ujeti ruski tanki, ki v smeri proti ukrajinski fronti zapuščajo mednarodno nepriznano regijo Južna Osetija, ki leži znotraj Gruzije. Oborožene sile Južne Osetije so uradno del ruske vojske, a delujejo kot samostojna enota. Leta 2017 sta obrambna ministra Rusije in Osetije podpisala sporazum, iz katerega sledi, da bo del oseških enot operiral pod ruskim poveljstvom.
Pritok "svežih sil" iz Osetije, ki ga je potrdilo več medijev s pomočjo večih posnetkov na družbenih omrežjih, morda nakazuje na pojenjanje ruske moči po treh tednih bojevanja.
Joe Biden ruskega predsednika Putina označil za vojnega zločinca
Če se je ameriški predsednik Joe Biden nekaj časa izogibal novinarskim vprašanjem, če meni, da je Rusija v Ukrajini zagrešila vojne zločine, se včeraj z besedami ni obotovaljal. "Menim, da je vojni zločinec," je dejal novinarjem. Tiskovna predstavnica Jen Psaki je sicer njegovo izjavo kasneje skušala omiliti in dodala, da je predsednik "govoril iz srca" ter da je v teku proces, na podlagi katerega bo možno uradno zaključiti, ali je šlo v Ukrajini res za vojne zločine.
Malo preden je Putinu nalepil oznako vojnega zločinca je Biden naznanil, da bodo ZDA v Ukrajino poslale vojaško pomoč v vrednosti več kot 725 milijonov evrov. Zgolj ta teden bodo tako ZDA v Ukrajino poslale skoraj milijardo evrov vojaške pomoči. Med pošiljko je tudi približno 100 oboroženih dronov.
Na obtožbe, da je Putin vojni zločinec, se je odzval tudi Kremelj. Tamkajšnji tiskovni predstavnik Dmitri Peskov je dejal, da gre pri Bidnovih komentarjih za nesprejemljivo in neodpustljivo retoriko.
