Vlada očitno misli, da bo 2000 postelj več dovolj za vse starejše Slovence
Polona Krušec
17. 3. 2022, 05.45
Posodobljeno: 8. 3. 2023, 19.51
Deli članek:
V večini slovenskih domov starejših občanov (DSO) že nekaj časa ni nobene proste postelje. Ta trenutek bi jo potrebovalo skoraj 12 tisoč državljanov. Še slabše bo, saj projekcije kažejo, da se bo delež starejše populacije v prihodnjih treh desetletjih celo podvojil.
Dreamstime
Več kot 27 tisoč starejših ima aktivne prošnje za sprejem v dom, od teh bi jih skoraj 12 tisoč posteljo potrebovalo takoj.
Sašo Švigelj
Intervju Janez Cigler Kralj; Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zgovoren je podatek, da od leta 2005 niso zgradili nobenega novega javnega doma za starejše, kar pomeni, da se vlade s tem problemom niso ukvarjale prav veliko. Podatki Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) kažejo, da ima ta hip skupno 27.442 starejših aktivne prošnje za sprejem v dom; od teh bi jih 12.180 posteljo potrebovalo nemudoma, preostali si z vloženo prošnjo samo želijo zagotoviti posteljo v domu v bližnji prihodnosti.
Vsi čakajo
V tem trenutku namestitev najbolj primanjkuje v Ljubljani. Največ seniorjev, 2755, ima aktivno prošnjo za Dom starejših Fužine, 2429 si jih želi zagotoviti mesto v Domu starejših občanov Ljubljana Šiška. Izjemno obremenjen s prošnjami je tudi Dom Danice Vogrinec Maribor, enota Pobrežje, kjer beležijo 2250 aktivnih prošenj. Precej zanimanja je še za Obalni dom upokojencev Koper, na katerega je naslovljenih 1134 prošenj, na Dom upokojencev Kranj pa 1432. Dom dr. Janka Benedika Radovljica beleži 1166 aktivnih prošenj.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj se je sicer že večkrat pohvalil, da bodo v obdobju od 2020 do 2023 zagotovili sredstva za več deset investicijskih projektov, ki jih bodo napajali proračun in sredstva evropskih skladov. Med večjimi projekti, ki se sofinancirajo iz evropskega denarja, bodo po njegovih besedah nadomestna gradnja doma starejših v Ajdovščini, gradnja zunanje enote DSO Ptuj ter prenovi domov starejših v Murski Soboti in Velenju.
Tako bo
Kar zadeva proračun, bodo letos namenili 38,5 milijona, prihodnje leto pa dobrih 28 milijonov evrov za izboljšanje infrastrukture obstoječih domov za starejše in zagotovitev dodatnih mest v javnih zavodih. »Med projekti, ki so v izvajanju oziroma pripravi, izpostavljamo nadomestno gradnjo DSO Hrastnik, dokončanje zunanje enote doma v Osilnici, gradnjo enote doma v Bovcu, Črenšovcih, Podčetrtku, Kozjem, Sveti Ani, nadzidavo enote doma v Slovenski Bistrici, rekonstrukcije oziroma adaptacije z namenom prilagoditve domov v Kamniku, Trebnjem, Petrovem Brdu,« so sporočili z omenjenega ministrstva.
Samo toliko in nič več
Povedali so še, da imamo trenutno v Sloveniji 103 izvajalce institucionalnega varstva za odrasle, od tega 59 javnih zavodov in 44 koncesionarjev s skupno kapaciteto 19.205 mest v domovih za starejše. Marca lani so podelili koncesijo za 1285 novih mest za uporabnike storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše na celotnem območju Slovenije, s pričetkom opravljanja dejavnosti v letu 2022, junija 2021 so objavili nov javni razpis za 1100 mest in letos z odločbo podelili 1107 novih mest za uporabnike storitev institucionalnega varstva v domovih za starejše za celotno območje Slovenije. »To pomeni, da bo letos predvidoma 1285 mest pri izvajalcih s koncesijo, torej skupaj v javni mreži 20.490 mest. V naslednjih letih pa še 2392 več, kar predstavlja 22.882 postelj v domovih za starejše,« so spregovorili o številkah.
Bilo naj bi dovolj
V SSZS dodatne zmogljivosti dojemajo kot izjemno dobrodošle, »saj se slovenska družba hitro stara. Tudi večje število vlog za bivanje v domu odraža dejstvo, da bo treba v prihodnje še nadgrajevati zmogljivosti, da bomo lahko zadostili vsem potrebam in se izognili (pre)dolgim čakalnim vrstam,« je povedal sekretar SSZS Denis Sahernik.
Glede kapacitet, ki bi jih Slovenija lahko ponudila seniorjem v naslednjih letih, pravi, da »predlog nove Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2021–2030, ki je v sprejemanju, določa 4,5-odstotno ciljno pokritost starejših od 65 let z institucionalnim varstvom, in stroka ocenjuje, da naj bi to zadoščalo. Seveda pod pogojem, da se ustrezno razvijajo tudi druge skupnostne oblike,« je izpostavil Sahernik.
Kdo bo delal
Ob tem je poudaril, da se premalo pozornosti namenja akutni kadrovski krizi v socialnovarstvenih zavodih; ti ne morejo pridobiti potrebnih delavcev in bodo morda celo prisiljeni zmanjšati nastanitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov oziroma bivalnih enot. »Seveda se pojavlja tudi vprašanje, kako bodo zaposlene pridobili izvajalci, ki bodo v letošnjem ali naslednjem letu vzpostavili načrtovane nove postelje v javni mreži institucionalnega varstva. Brez ukrepanja se nam lahko zgodi, da bomo na eni strani ukinjali obstoječe oddelke in bivalne enote, na drugi pa odpirali nove domove, ki bodo zaradi pomanjkanja delavcev težko polno zaživeli.«
Sašo Švigelj
