»Kraj, kjer se rodiš in preživiš svoje otroštvo, vedno ostaja v tvojem srcu, tudi če te življenjska pot zanese drugam,« je predsednik vlade Janez Janša rekel v intervjuju za Grosupeljske odmeve, glasilo občine, ki velja za glavno utrdbo največje vladne stranke. Konec januarja so z njim opravili intervju z vprašanji, kot bi jih postavljali v času jugoslovanskega diktatorja Tita.
GROSUPELJSKI KLAN
V tako imenovani grosupeljski klan spadajo Rajko Janša, Dušan Hočevar, župana Peter Verlič in Dušan Strnad, državni sekretar Božo Predalič, generalna sekretarka vlade Janja Garvas Hočevar in operativec Darko Njavro.
Ozadje osladnega intervjuja
Odgovorni urednik Brane Petrovič ga je denimo vprašal: »Občudujem vas, da si kljub obilici obveznosti vzamete čas za obiske po Sloveniji in tudi v zamejstvu. Ustavite se tudi na rodni Plešivici ter v krajih, kjer ste kot otrok in najstnik obiskovali šolo (Žalna, Grosuplje in Stična). Zagotovo spremljate razvoj teh območij od osamosvojitve naprej. Verjetno kot akter in hkrati zunanji opazovalec opazite preskoke v razvoju naše občine, ki je po zadnji raziskavi pristala na 10. mestu najbolj razvitih občin v Sloveniji?«
Janša je za ta velik razvojni preboj svoje rojstne občine čestital občinskemu vodstvu in ob tem poudaril, da je občina v času, odkar jo vodi Peter Verlič s sposobno občinsko upravo, pomembno napredovala. Ob tem je naštel pomembne projekte, ki jih pripravlja občina, in opozoril, da je nekatere izvedla s pomočjo evropskih sredstev, njegova vlada pa je dvignila tudi povprečnine občinam, zaradi česar se lahko hitreje razvijajo. V intervjuju sta premier in odgovorni urednik vseskozi opozarjala na preudarno delo in dobre odločitve zdajšnje vlade. Tudi župan Verlič ni pozabil prehvaliti svojega predsednika: »Vlada je z ukrepi povrnila optimizem, zato smo dobili več sredstev, tudi iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer je zagotovljenih več kot 23 milijonov evrov evropskega denarja za celovito obnovo železniške postaje Grosuplje.«
Seveda si premier ni kar tako vzel časa za lokalno občinsko glasilo. Grosuplje ni zgolj njegova domača občina, ampak tudi volilni okraj, kjer je kandidiral na vseh dosedanjih volitvah. Na zadnjih je prejel 7020 glasov oziroma 39,9 odstotka, kar je bil najvišji rezultat med vsemi kandidati za poslance. Ker je bilo Grosuplje prevelik volilni okraj, so ga poslanci lani razdelili na nova dva volilna okraja – Grosuplje in Ivančno Gorico, jugozahod nekdanjega okraja pa priključili k Ribnici. Prvak SDS bo zdaj kandidiral v obeh novih volilnih okrajih, saj je bil v Ivančni Gorici uspešnejši kot v svojem rodnem Grosuplju. Na voliščih, ki zdaj spadajo v volilni okraj Ivančna Gorica, je dosegel skupno 41,20 odstotka, na voliščih, ki bodo ostala v Grosuplju, pa 37,02 odstotka glasov. Predsednik vlade si pač ne more privoščiti, da bi bil slučajno kdo iz njegove stranke na volitvah uspešnejši od njega.
Bratenje z Zoranom Jankovićem
Tako je Janša 20. januarja obiskal oba okrajna volilna štaba in se seznanil s pripravami na volilno kampanjo. V Grosuplju ga je sprejela ekipa pod vodstvom župana Petra Verliča in direktorja občinske uprave Dušana Hočevarja, slednji je tudi šef grosupeljskega občinskega odbora SDS, v Ivančni Gorici pa ekipa pod vodstvom tamkajšnjega župana Dušana Strnada. Vsi trije so dolgoletni politični sodelavci prvaka SDS. Verlič je bil državni sekretar na ministrstvu za promet v času vlade Andreja Bajuka in nato v prvi Janševi vladi. Leta 2008 je bil izvoljen za poslanca, dve leti pozneje pa še za župana občine Grosuplje. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 je že v prvem krogu prejel 76,42 odstotka glasov, strankarska lista SDS pa 44,64 odstotka oziroma 12 od 25 članov občinskega sveta. Dušan Strnad je bil deset let glavni tajnik SDS, od leta 2010 je župan Ivančne Gorice, od leta 2012 tudi državni svetnik za območje Grosuplja, Ribnice in Kočevja. Na zadnjih lokalnih volitvah leta 2018 je bil brez tekmeca, SDS pa je dobila 12 od 21 občinskih svetnikov.
Največji vpliv med njimi ima Dušan Hočevar, ki tudi vodi SDS v predsednikovi rodni občini. Svojo politično pot je začel na generalnem sekretariatu vlade, kjer je bil v času prve Janševe vlade namestnik generalnega sekretarja Boža Predaliča, prav tako občinskega svetnika v Grosuplju. Ob izvolitvi Verliča za župana je postal podžupan, od leta 2012 pa je direktor občinske uprave. Pred leti so v Reporterju pisali, kako fantje iz grosupeljske SDS poslujejo z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, sicer ostrim kritikom njihovega prvaka Janeza Janše. Ko so marca 2018 v Grosuplju odprli poslovalnico Lekarne Ljubljana, je Hočevar celo osebno telesno zavaroval Jankovića pred nadležnimi vprašanji novinarke. Leto pozneje je ljubljanski župan podprl gradnjo garažne hiše v Grosuplju za več sto osebnih vozil, od koder bi nato potniki nadaljevali vožnjo v Ljubljano z vlakom ali mestnim avtobusom. Podobno slovesno so novembra lani proslavili priključitev na omrežje zemeljskega plina iz ljubljanske Energetike, takrat se je Janković prav tako prijazno družil s cvetom Janševe SDS iz Grosuplja, med katerimi so bili Verlič, Strnad in Hočevar. Ko gre za denar, Janković in Janša prek svojih fantov dobro sodelujeta.
Zapleti z obnovo hotela na Brdu
Omenili smo, da je Hočevar svojo politično kariero začel pri Predaliču, ki je bil generalni sekretar vseh treh Janševih vlad. V zadnji se je februarja lani preselil za državnega sekretarja na ministrstvo za notranje zadeve, na položaju generalnega sekretarja pa ga je nasledila Janja Garvas Hočevar, bivša žena Dušana Hočevarja. Kot so pred časom pisali na portalu Necenzurirano.si, se je moral s položaja generalnega sekretarja vlade posloviti zaradi zapletov pri obnovi hotela Elegans na Brdu pri Kranju, kjer naj bi Hočevar pritiskal, da bi pri projektu sodelovalo podjetje Hren Inženiring, lokalna gradbena družba iz Grosuplja, ki največ javnih poslov opravi s tamkajšnjo občino.
Gre za zanimivo zgodbo, saj je premier Janša na prednovoletnem intervjuju za TV Slovenija izjavil, da je iz obnove tega hotela nekdo hotel ukrasti 30 milijonov evrov, in obtožil prejšnjo vlado pod vodstvom Marjana Šarca, da je načrtovala predrago prenovo. Ponudniki so namreč postavili cene, višje od 40 milijonov, razpis pa je predvideval največ 30 milijonov evrov. Janša se je nato pohvalil, da so na koncu dobili ponudnika, ki je hotel obnovil za 11 milijonov evrov. Mnogih stvari pa ni povedal, denimo to, da je razpis predvideval novogradnjo, na koncu pa so se odločili za obnovo hotela. Prav tako ni povedal, da se je zapletlo z izbiro ponudnikov: da so prejeli ponudbe v okviru razpisne cene, vendar so razveljavili oba razpisa, na tretjem pa izbrali podjetje Makro 5 gradnje, ki je hotel obnovilo za 11,5 milijona evrov. Ker so bili zaradi prihajajočega predsedovanja EU v časovni stiski, so dela morali končati v 130 dneh. Mesec dni po podpisu pogodbe pa se je z generalnega sekretariata poslovil Predalič, ki naj bi bil kriv za vse te zaplete.
Predaliču ni znano, da bi se moral posloviti zaradi dogajanja okoli obnove hotela na Brdu: »Razlog je bila ugotovitev, da na tej funkciji lahko več doprinesem k dobremu delu vlade. Z ministrom Hojsom sva že pred tem odlično sodelovala, jaz kot generalni sekretar vlade, on kot minister. Kar pa zadeva področje dela, velja omeniti, da sem daljši čas vodil odbor za notranje zadeve naše stranke. V izrednih razmerah nastopa vlade sem funkcijo generalnega sekretarja vlade prevzel zaradi izkušenj, ki sem jih pridobil v preteklih dveh mandatih. Ko se je delo generalnega sekretariata relativno uteklo, je to funkcijo prevzela moja dotedanja namestnica, jaz pa sem odšel na funkcijo državnega sekretarja na MNZ, kar mi je pomenilo nov in poseben izziv.«
Lobist iz brigade Moris
Da naj bi imel Hočevar velik vpliv na projekte na Brdu, pravzaprav ni presenetljivo, saj je bila njegova bivša žena Janja Garvas Hočevar v času druge Janševe vlade nekaj časa direktorica zavoda Brdo, kamor je prišla kot namestnica generalnega sekretarja vlade. Decembra 2020 je Dušan Hočevar skupaj s svojim bratom Mihaelom ustanovil gradbeno podjetje, za katerega pa ni znano, s kom vse posluje, prav tako še ni podatkov o uspešnosti. Neuradno smo izvedeli, da trguje z nepremičninami v Grosuplju, Ljubljani in hrvaškem Umagu ter naj bi sodelovalo tudi pri nekem gradbenem projektu v Kranjski Gori (pod Vitrancem). Direktor podjetja je Mihael Hočevar, ki je tudi občinski svetnik SDS in direktor Zavoda za turizem Grosuplje, pred tem je bil dolgo direktor družbe Nova Obzorja, ki izdaja strankarski tednik Demokracija. Dušan Hočevar na naša vprašanja, ali posluje z občino in državo ter kakšna je njegova vloga na JGZ Brdo, ni odgovoril.
Iz Grosuplja prihaja tudi nekdanji pripadnik brigade Moris Darko Njavro, ki že veliko let velja za enega ključnih obveščevalnih operativcev SDS. Čeprav je zaposlen v Železničarskem invalidskem podjetju, kjer je svetovalec za varnost, se v popoldanskem času ukvarja z več drugimi posli. Med drugim je v središču Grosuplja kupil gradbeno parcelo, pridobil dovoljenje za gradnjo večstanovanjskega bloka in jo nato prodal že omenjenemu podjetju Hren Inženiring, ki naj bi ga Hočevar ponujal pri obnovi hotela na Brdu. Njavro ima zelo dobre stike ne le z vodstvom občine Grosuplje, ampak tudi z župani sosednjih občin, denimo Škofljice, Iga, Dobrepolja in Ivančne Gorice, ki naj bi jim po pisanju portala Necenzurirano.si in Dnevnika prodal stacionarne radarje za merjenje hitrosti. Kot so pisali, naj bi mu posli s temi občinami prinesli 8400 evrov mesečno. Poleg tega se pojavlja tudi v zgodbi o uslužbenki Sove, ki je bila nekoč zaposlena na Občini Škofljica, saj naj bi županu Ivanu Jordanu pomagal do detektivske agencije, ki jo je potem zasledovala.
Podjetnik in »dobrotnik« Rajko Janša
Toda vsi ti omenjeni grosupeljski fantje se lahko po svojem vplivu skrijejo pred premierjevim bratom Rajkom Janšo, ki prav tako prihaja iz občine Grosuplje, natančneje iz Plešivice pri Žalni, kjer stanuje v obnovljeni rojstni hiši predsednika vlade. O njegovih podjetjih, ki jih je v času, ko je brat Janez vodil vlado, skoraj brez vrednosti prodal za visoko ceno, so mediji že veliko poročali. Denimo leta 2007 je podjetje Promart Design za 1,15 milijona evrov prodal luksemburškemu podjetju Falcone v lasti Francija Zavrla, ki ga je dve leti pozneje prodal DZS Bojana Petana. V času druge bratove vlade je podobno za 1,13 milijona evrov prodal še podjetje Atacama, prav tako s pomočjo Zavrla, ki je bil nekakšna vmesna postaja. V aferi »glupi davki« se je razkrilo, kako je minister Andrej Vizjak v času prve Janševe vlade ponujal vladne usluge Bojanu Petanu za lastniški prevzel Term Čatež, kar nam da marsikaj misliti. Sploh zato, ker je prvak SDS leta 2012 na zaslišanju pred KPK sam povedal, da mu brat občasno »posodi« gotovino tudi v zelo visokih zneskih.
Medtem je Rajko Janša ustanovil podjetje Empis storitve, ki ga je leta 2018 prepisal na svoja sinova Jureta in Žigo Janša, ki sta torej nečaka predsednika vlade. Po podatkih Erarja je podjetje od leta 2014 dalje iz javnih sredstev ustvarilo približno 700 tisoč evrov prihodkov, od tega 291.478 evrov v času zdajšnje vlade. Največ prihodkov mu je prineslo sodelovanje z ministrstvom za zunanje zadeve, od katerega je v času te vlade prejelo 95.882 evrov. Kot so pisali na portalu Necenzurirano.si, je podjetje Rajka Janše ministrstvu prodalo promocijska darila, povezana s predsedovanjem EU: 30 tisoč kemičnih svinčnikov, 500 dežnikov, 100 torb za dokumente, 60 šalov in 60 kravat s celostno grafično podobo slovenskega predsedovanja. Generalnemu sekretariatu vlade pa so prodali za 4647 evrov koledarjev, kemičnih svinčnikov, poslovnikov in vrečk. Največ poslov je sklenil z domačo občino, in sicer je od Komunalnega podjetja Grosuplje prejel 117.594 evrov, od občine 52.375 evrov, od Zavoda za turizem pa 5931 evrov. Od Slovenskih železnic, ki jih tradicionalno obvladuje SDS, je skupno prejel okoli 130 tisoč evrov, od podjetja Borzen okoli 54 tisočakov, Eles mu je plačal okoli 29, HSE okoli 45, Pošta skoraj 15 tisočakov. Posli so se mu povečali v času zdajšnje vlade.
