Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami.
"To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile, prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Za vzpostavitev bojne konice oziroma sil za zelo hitro odzivanje so se zaveznice dogovorile leta 2014 na vrhu v Walesu, v odziv na rusko priključitev Krima in nato stopnjevanje rusko-ukrajinske krize s spopadi v Donbasu.
Namestitev odzivnih sil omogoča četrtkova sprožitev postopkov, ki dajejo vojaškim poveljnikom več pooblastil. Namen je preprečiti širjenje konflikta v zaveznice, je pojasnil generalni sekretar v četrtek, ko je tudi napovedal, da bo na vzhodu zavezništva v prihodnjih dneh in tednih še več Natovih sil.
Skupna izjava
Voditelji članic Nata so sicer v petek sprejeli skupno izjavo, v kateri so zapisali, da pomenijo ruska dejanja grobo kršenje načel iz ustanovne listine Nata in Rusije ter da je Rusija odstopila od zavez v skladu s to listino. Odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da napade Ukrajino, je "strašna strateška napaka, za katero bo Rusija še leta plačevala visoko ceno, gospodarsko in politično", še piše v izjavi voditeljev zaveznic.
Stoltenberg je ob tem na novinarski konferenci izpostavil, da je treba storiti še več, tudi če to pomeni, da bodo tudi zaveznice plačale ceno. Določenih sankcij proti Rusiji namreč doslej ni bilo mogoče sprejeti zaradi njihovega učinka na gospodarstva posameznih držav.
Voditelji so po besedah generalnega sekretarja danes tudi jasno povedali, da je treba še naprej podpirati Ukrajino. Kremelj želi manj zavezniške podpore Ukrajini, torej naš skupen odgovor mora biti več podpore, tudi več podpore Gruziji, Moldaviji in BiH, da uspejo z demokratičnimi reformami, je poudaril.
Stoltenberg je ob tem Rusijo tudi znova pozval, naj ustavi nesmiselno vojno, umakne vse sile iz Ukrajine ter se vrne na pot dialoga. Svet bo terjal odgovornost Rusije in Belorusije, Rusije kot agresorja in Belorusije kot države, ki je agresijo omogočila, je še izpostavil.
