Ocena finančnih učinkov parafiranega dogovora znaša 113,52 milijonov evrov na letni ravni. Prvotna pogajalska izhodišča so bila ocenjena na 111,57 milijona evrov.
Vlada je osnovna pogajalska izhodišča, na podlagi katerih je začela pogajanja z zdravniki in zobozdravniki, sprejela že na seji 20. januarja, pogajanja pa so se začela prejšnji petek. Po neuradnih informacijah so v minulih dneh dosegli dogovor, s katerim naj bi se plače večini dvignile za šest plačnih razredov, nekaterim zdravnikom specializantom tudi za sedem, z dogovorom pa naj bi uvedli tudi nekatera nova delovna mesta za zdravnike in zobozdravnike. Predvideno naj bi bilo tudi oblikovanje delovne skupine, ki bi pripravila zakonski predlog, ki bi urejal plače zdravnikov in zobozdravnikov. Ti so namreč sedaj vključeni v enotni plačni sistem javnega sektorja.
Na ministrstvu sporazuma do zaključka pogajanj oziroma končnega podpisa ne komentirajo. So pa navedli, da je med pogajanji "prišlo do spremembe načina, kako doseči posamezne cilje in povečanja finančnih posledic."Ministrstvo je zato pripravilo dopolnjena izhodišča, ki bodo po njihovih navedbah omogočila realizacijo člena zadnjega interventnega zakona. Ta za zdravnike in zobozdravnike dviga plačni strop za šest razredov. Prav tako je ministrstvo dopolnilo del posebnih pogojev dela ter določilo kriterije za zasedbo novih delovnih mest.
Gradivo vključuje tudi predlog dogovora o nujnih ukrepih za ohranitev javnega zdravstva, plačah zdravnikov in zobozdravnikov ter o nadaljevanju pogajanj. Kot so pojasnili, ga sklepajo "primarno zaradi vzpostavitve ustreznih razmerij glede uvrstitev v plačne razrede za poklica zdravnika in zobozdravnika". Ob tem upoštevajo sklenjeni stavkovni sporazuma med vlado in zdravniškim sindikatom Fides iz leta 2016 in realizacijo že omenjenega člena interventnega zakona.
- Zdravniki pridobili šest do sedem plačnih razredov, v drugih zdravstvenih dejavnostih pa pred stavko
Vlada bo morala zdaj zagristi v trd pogajalski oreh, ki ga predstavljajo reprezentativni sindikati v dejavnostih zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege. Ti od vlade pričakujejo enak odnos in tudi rezultat pogajanj. Za 16. februarja so sicer napovedali stavko.
To bi "vodilo v anarhijo"
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je v današnji izjavi o aktualnih vprašanjih še pred sprejetjem dopolnjenih izhodišč za pogajanja prizadevanja za dvig zdravniških plač označila za korak k ohranjanju javnega zdravstva. Kot je pojasnila, je dvig plač sicer del strategije za zaustavitev odhodov iz zdravniških vrst.
Na vprašanje glede dviga plač tudi za druge zaposlene v zdravstvu, denimo medicinske sestre, pa je odgovorila, da si po njenem vedenju zdravniški sindikat Fides zavzema za izstop vseh delavcev v zdravstvu iz plačnega sistema.
V Sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides so za STA navedli, da je delovna skupina predstavnikov zdravstvenega ministrstva in predstavnikov Fidesa, ki je v drugi polovici lanskega leta delala na predlogu novega zakona o plačah v zdravstvu, po mnenju Fidesa pripravila zelo dober predlog novega sistemskega zakona. "Logično se nam je zdelo, da bi zakon vključeval vse zaposlene v zdravstvu, ne le zdravnikov," so pojasnili.
Predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Irena Ilešič Čujovič je za STA poudarila, da izstopu iz plačnega sistema v javnem sektorju njihov sindikat nasprotuje, tak korak bi po njihovi oceni vodil v anarhijo. "Ne nasprotujemo pa drugačni ureditvi oz. nadgraditvi plačnega sistema v javnem sektorju," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da o možnem predlogu izstopa vseh zdravstvenih delavcev iz enotnega plačnega sistema niso bili seznanjeni ne s strani Fidesa, niti jih o tem ni obvestila vladna stran.
