Novice Svet24

V javno objavljenem poročilu Beletrine za leto 2020 (za leto 2021 bo objavljeno februarja letos), saj želijo biti transparentni, kot je za Reporter navedla Maja Čander, je zapisano, da je Beletrina v letu 2020, ki je bilo po besedah direktorja Mitje Čandra najbolj nenavadno leto v petindvajsetletni zgodovini založbe, za svoje delovanje pridobila skupno 2.576.099,10 evra.

Za 609 odstotkov (!) večja spletna prodaja

Na razpisih in pozivih Javne agencije za knjigo, ministrstva za kulturo, ministrstva za javno upravo, ARRS – Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Ptuj in drugih ter s strani knjižnic za delovanje platforme Biblos je založba prejela 786.989,80 evra (30,55 odstotka), na razpisih v tujini dodatnih 546.234,42 evra (21,20 odstotka), iz drugih virov 53.000 evrov (2,06 odstotka). Tržni viri so bili 1.189.874,88 evra (46,19 odstotka).

V primerjavi z letom 2019 so se leta 2020 prihodki od prodaje knjig dvignili za 28 odstotkov; prodanih je bilo 40.202 izvodov knjig. Izjemno rast je dosegla prodaja prek spleta, v primerjavi z letom 2019 se je povečala za 609 odstotkov. To potrjuje, kot je v uvodu poročila zapisal direktor Mitja Čander, »da so na lastni koži spoznali, da kriza ni nevarnost, temveč tudi priložnost. Sliši se obrabljeno, a še kako drži.«

Po prejetih sredstvih Javne agencije za knjigo (JAK), 400.000 evrov lani in v desetih letih 5.157.467,75 evra, se založba Beletrina uvršča med največje prejemnike. Od leta 2008 do 2020 so prejeli tudi 191.317,65 evra na rednem letnem javnem projektnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev.

Odmev lanske razrešitve

Zaradi vseh omenjenih visokih zneskov, ki so zapisani tudi v objavljenem poročilu založbe za leto 2020, se seveda vrstijo številna neprijetna spraševanja, naslovljena na direktorja Beletrine Mitjo Čandra in tudi na direktorico Kreativne baze Majo Čander Čepin. Ta so postala ostrejša, potem ko je bila leta 2020 zaradi opozoril Čandra odstavljena direktorica JAK Renata Zamida. Ta je bila pred nastopom funkcije zaposlena v Beletrini, kjer je bila med drugim vodja mednarodnega literarnega festivala Fabula. Ne glede na to, da sta bila poprej s Čandrom v dobrih odnosih kot sodelavca, ji je Čander očital, da se je JAK med njenim vodenjem znašla v najhujši krizi dotlej in da se je govorilo celo o ukinitvi agencije.

Takrat se je zapletalo tudi zaradi odstavitve dveh članov sveta JAK, predsednika sveta Slavka Pregla in članice Vesne Horžen, ki sta bila proti razrešitvi Renate Zamida. Ko sta bila za nova člana imenovana Mateja Komel Snoj in Mitja Čander, je bil slednji celo prijavljen Komisiji za preprečevanje korupcije zaradi očitka, da v njegovem primeru obstaja možnost konflikta med zasebnimi in javnimi interesi agencije tudi zato, ker je »Beletrina pravni subjekt, ki je doslej prejel in še vedno prejema največ finančnih sredstev JAK«.

»Čandrovanje« in napad na avtorje

V novi sestavi sveta JAK so novembra 2020 razrešili Renato Zemida in do vrnitve na ministrstvo za kulturo je vodenje JAK začasno prevzel Sebastjan Eržen. Vlada je na predlog sveta agencije dr. Dimitrija Rupla imenovala najprej za vršilca dolžnosti direktorja JAK in nato oktobra 2021 za direktorja za mandatno obdobje pet let, kar je spet spodbudilo kritike. Ko so po medijih zakrožile trditve, da je z imenovanjem Čandra za člana sveta in imenovanjem Rupla prišlo do ugrabitve JAK, glavni urednik Cankarjeve založbe Aljoša Harlamov pa je začel po družbenih omrežjih govoriti o »čandrovanju«, je direktorja Čandra javno vzel v bran Orlando Uršič, glavni urednik založbe Litera in tudi sam član sveta JAK. Med drugim je razkril, da se v času, ko je agencijo še vodila Zamidova, ni prav nič dogajalo glede projekta častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem sejmu, ki bo leta 2023, se je pa »veliko jedlo, pilo, potovalo, spalo po dragih hotelih, ne založbe ne avtorji pa nismo dobili niti enega dopisa, kaj se je dogajalo, kam gremo, kaj bomo, kako bomo«.

Uršič je še zapisal, da se je poleg napada na Čandra začelo kritizirati »zloglasnih petnajst avtorjev s seznama«, čeprav gre za avtorje s kakšnim prevodom v tuji jezik, kar zanima nemške založbe. Da je prva na seznamu Gabriela Babnik s prevodi v petnajst jezikov, je vendar nekaj drugega, meni Uršič, kot če prideš z nekom, ki nima še nobenega prevoda.

Prisotni v evropskih zgodbah

Primož Lavre

Namigovanja, kaj vse bi založba Beletrina lahko imela od projekta častnega gostovanja Slovenije na Frankfurtskem sejmu prihodnje leto, so zlonamerna, je za Reporter dejal tudi direktor Beletrine Mitja Čander. Razlog, da se vrstijo napadi nanj, je po njegovem mnenju v preusmeritvi pozornosti od tega, da se je v času, ko je JAK vodila Renata Zemida, neracionalno porabilo 1,5 milijona evrov, kar je razvidno s kontnih kartic in na kar je sam opozarjal. Dodal je, da so za založbo Beletrina, ki je že prisotna v številnih evropskih zgodbah (med drugim so uspešni pri pridobivanju mednarodnih projektov, kot so pesniška platforma Versopolis, Fabula, festival Dnevi poezije in vina; tudi na Frankfurtskem sejmu so že večkrat sodelovali), zato nerazumljivi namigi, kaj vse bi kot založba lahko imeli od projekta: »Zagotovo je Frankfurtski sejem določena priložnost, a v našem primeru nikakor ni odločilna, saj vendar glavnino prodaje ustvarimo doma, že zdaj prodajamo v tujini in bomo to nadaljevali v prihodnje. Zaradi prejetega denarja v tujini nismo obogateli in tudi v prihodnje ne bomo.«

Podobno velja za Kreativno bazo, ki po zagotovilih direktorice Maje Čander Čepin ni nikoli poslovno sodelovala z JAK, prav tako ni nikoli nameravala in ne namerava sodelovati pri izvedbi častnega gostovanja Slovenije v Frankfurtu. »Beletrina bo pri projektu sodelovala le v okviru mehanizmov, ki bodo namenjeni vsem založbam,« je pojasnila.

Primož Lavre

Vsekakor je sodelovanje na tem največjem knjižnem sejmu po mnenju Čandra priložnost za nekatere založbe in avtorje, ki še nimajo takšnih mednarodnih povezav, kot jih ima Beletrina, daleč najbolj pa je to priložnost za Slovenijo, za ugled države v svetu. Z namenom uveljavitve slovenske literarne ustvarjalnosti v tujini in boljše prodaje na tujih trgih bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval okoli 3,3 milijona evrov, vlada je namenila 2,5 milijona evrov.

Brez ozadij pri odločitvah in poznanstvih

Kot zagotavlja Čander, razlogi, da je novembra lani odstopil s funkcije člana sveta JAK, niso nič posebnega in jih je že pojasnil ministru za kulturo v odstopni izjavi. Ugotovil je, »da je pred Beletrino izjemno zahtevno obdobje, ki bo od mene kot direktorja zahtevalo še več energije in osredotočenosti kot doslej«. Sicer pa je zdaj JAK, kot še omenja Čander v odstopni izjavi, že stabilna institucija in v relativno dobri kondiciji ter po njegovem mnenju vsekakor kos nalogam, ki opredeljujejo njeno poslanstvo.

Mediaspeed

Podjetje Beletrina, d. o. o., zavod za založniško dejavnost, se je preimenovalo 7. marca 2014. Prej je bila to Študentska založba Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, zavod za založniško dejavnost. 

Poleg očitkov o koristih Beletrine od projekta častnega sodelovanja Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu je največkrat slišati, da je založba daleč največ sredstev prejela od javnih ustanov, kjer je Čander član sveta ali so to njegovi prijatelji. Čander do zdaj (kot za Reporter) ni zanikal, da pozna veliko ljudi, predvsem v kulturi, kar je nekako razumljivo glede na to, da deluje v založništvu že 25 let. Vprašanja o tem, s kom vse sta zakonca Čander povezana v najpomembnejših javnih ustanovah, sta oba označila za insinuacije: »Žal gre za neutemeljena namigovanja, ki že vnaprej kažejo na tendencioznost načrtovanega poročanja. Naj poudarimo, da smo pri svojem delovanju vseskozi zavezani visokim profesionalnim in etičnim standardom.«

Kreativna baza v lasti zakoncev Čander

bobo

Podjetje Kreativna baza, d. o. o., družba za komuniciranje in strateško svetovanje, podjetje za marketing in oglaševanje, je v stoodstotni lasti družine Čander. Na spletni strani družbe smo prebrali, da poleg lastnice naloge izvajajo še vodja stikov z javnostjo Ana Škreblin in dve sodelavki. Po prejetih informacijah Maje Čander bo Kreativna baza imela februarja tri redno zaposlene in tri stalne honorarne sodelavke, hkrati se na področju promo filma, animacije, oblikovanja, digitalnega marketinga in podobno povezuje s številnimi zunanjimi sodelavci.

bobo

Za obdobje 2013–2021 je bilo doseženih skupno 876.056 evrov prihodkov od javnih plačnikov, od tega so prilivi od Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti 247.091 evrov, sledijo plačila Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (102.360 evrov) in plačila Slovenskega narodnega gledališča Maribor (93.508 evrov). Bilančni podatki podjetja Kreativna baza za leto 2020 izkazujejo 184.590 evrov prihodkov, podatki za leto 2021 še niso objavljeni. Očitno so javna sredstva glavni vir prihodkov podjetja. Podjetje je tudi zavezanec za DDV.