Novice Svet24

Po Jagodah je marsikdo napovedoval, da Metoda čaka svetla igralska prihodnost, a najstniška izpostavljenost je terjala svoj davek in na tiste čase nima prav lepih spominov. Zato je igralstvo opustil in se raje posvetil režiji. Metoda smo pred kamero nazadnje videli pred sedemnajstimi leti. »Odigral sem duhovnika v kratkem filmu Maje Weiss Child in time. Vlogo sem sprejel, ker moj lik ni imel nobenega teksta in sem imel izjemno priložnost igrati ob Poloni Juh,« pojasni 63-letni režiser. »Verjamem, da igralci potrebujejo dobro ustvarjalno kondicijo, in če nekaj časa ne igraš, izgubiš občutek.« Zato je imel kar precejšnjo tremo, ko so ga lani povabili, da bi v seriji Leninov park zaigral Igorja Malusa, mentorja detektiva Tarasa Birse (igra ga Sebastian Cavazza).

Željko Stevanić

SPET IGRALEC

Pred kamero sta ga povabila Klemen Dvornik in Matevž Luzar. »Režiserja serije sta imela idejo, da bi igralsko nastopilo več kolegov režiserjev (Jan Cvitkovič, Luka Marčetič, Martin Srebotnjak ...). Seveda sem najprej rekel ne, ampak potem je poklical še Sebastian Cavazza, češ da potrebujejo še eno sivo glavo, da je vloga super, da bom igral neke vrste njegovega mentorja.« In je privolil. »Navsezadnje sem vse skupaj vzel kot izziv.« A prizna, da je kot igralec zarjavel, zato je bil na začetku precej negotov. »Bilo me je kar strah. Kot piflar sem se učil dialog, ponavljal sem ga po tihem, na glas, na kolesu in še kje. Pa ne zato, ker bi si težko zapomnil svoje replike, ampak ker sem vedel, da je dialog, ki nima svojega podteksta ali konteksta, lahko bled in prazen.« Je bilo čudno stati pred kamero in upoštevati navodila drugih, če si vajen biti za njo in imeti vse vajeti v rokah? »Ne, bilo je super, da sem bil odgovoren samo za svojo vlogo in mi ni bilo treba držati vseh niti v rokah. Luksuz,« se zasmeji Metod, ki ga poznamo kot režiserja filmov Carmen, Pod njenim oknom, Jaz sem Frenk …

TEŽAK ZAČETEK

Vlogo Tarasovega mentorja nadaljuje tudi v seriji Dolina rož. »Tam sem imel svoj prvi in najtežji snemalni dan. Takoj sem lahko podoživel, kako težke naloge lahko režiserji naprtimo ubogemu igralcu. Matevž Luzar je želel, da bi bil prizor dinamičen in da ga posnamemo v enem kadru. Saj je lepo videti: konjušnica, konji, ampak jaz sem si moral zapomniti, kdaj nakladam v 'karjolo', kje imam lepo luč, kdaj pogledam proti Tarasu in Ahlinu (Saša Tabaković, op. p.), kako peljem na drugi konec hleva, kdaj se obrnem, kdaj povem kakšno repliko in ne nazadnje: kako kaj povem. K sreči je bilo dovolj časa za ponovitve. Verjamem, da je bila v montaži uporabljena zadnja,« pove o svojem težkem prvem dnevu snemanja.

ROMANI IN PRAVLJICE

Metod je seveda že prej poznal kriminalke Tadeja Goloba, po katerih je nastala ta serija. Je pa tudi sam pisatelj, ki je izdal več uspešnih romanov, med njimi kriminalko Večer v Dubrovniku. »Po dvajsetih letih od njene objave sem zdaj napisal nadaljevanje z naslovom Greh, ki izide jeseni,« se pohvali. Lani pa se je prvič preizkusil kot pravljičar in izdal zbirko štirinajstih pravljic z naslovom Svet je raven in okrogel. Gre za zgodbice o medvedku in opici, ki jih je pred dvajsetimi leti pripovedoval sinu Martinu. »Odzivi so lepi. Zdaj slišim, da jo skrivaj berejo tudi odrasli brez otrok.« Bodo sledile nove pravljice? »Če se bo našla neka stara avdiokaseta iz časov, ko je bila naša hči še majhna, se res lahko zgodi še ena otroška knjiga,« zaključi Metod, ki ima prej v mislih seveda filmski projekt. »Trenutno se s psihoterapevtom Vladimirjem Miloševičem in z upravo zaporov na Dobu pogovarjamo o igranem dokumentarnem filmu. To so šele rosni začetki. Pesti nas covid, tudi zapori so lahko zaprti.«