Energetska kriza, občuten dvig stroškov za daljinsko ogrevanje ter visoke cene naftnih derivatov in elektrike so v zadnjih mesecih dodobra oklestili proračune gospodinjstev. Čeprav posledice energetske krize čutijo vsi državljani, se je vlada Janeza Janše ob vstopu v zadnjo tretjino zime odločila, da priskoči na pomoč tretjini prebivalstva.
Vlada je v soboto sprejela predlog interventnega zakona, s katerim med drugim predlaga, da bi okoli 710 tisoč upravičencev prejelo po 150 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka. Sredstva v skupni višini 106 milijonov evrov za izplačila tako imenovanih energetskih bonov bo vlada črpala iz sklada za podnebne spremembe, ki ga upravlja ministrstvo za okolje in prostor po vodstvom Andreja Vizjaka (SDS).
Energetska kriza ni posledica podnebnih sprememb
Sklad za podnebne spremembe je bil pred več kot desetletjem ustanovljen za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Ob tem sklad sofinancira tudi programe na področju naravnih nesreč. Sredstva pridobiva iz prodaje emisijskih bonov, največji plačnik pa je Termoelektrarna Šoštanj. V skladu s Programom porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2021–2023, ki ga je vlada sprejela lani poleti, bo namreč sklad letos predvidoma porabil 111 milijonov evrov, medtem ko bi zdaj prispeval 106 milijonov evrov za energetske vavčerje.
»Ministrstvo za okolje in prostor je razpoložljiva sredstva, to je skupno oceno prilivov in prenosov neporabljenih sredstev iz preteklih let, za obdobje 2021–2023 ocenilo na 429,873 milijona evrov,« je urad vlade za komuniciranje objavil junija lani. Za izplačilo vavčerjev bo torej namenjenih tretjina sredstev za obdobje treh let.
V prvi vrsti se postavljata dve vprašanji. Kje bo sklad dobil dodatna sredstva? Kako bo lahko sklad, ki je namenjen odzivu na podnebne spremembe, izplačal solidarnostni dodatek za ogrevanje, če visoke cene energentov niso povezane s podnebnimi spremembami ali naravnimi nesrečami? Obe vprašanji ostajata brez odgovora, saj nam z ministrstva za okolje in prostor niso odgovorili nanju.
Brez odgovora je ostalo tudi vprašanje, ali bodo zato v prihodnjih letih osiromašeni programi sklada. Od letošnjih 111 milijonov evrov jih je 14 milijonov namenjenih subvencijam pri zamenjavi starih kurilnih naprav z novimi napravami na lesno biomaso ali s toplotnimi črpalkami, 7,3 milijona evrov je namenjenih za subvencije za domače in tuje začetne investicije v dejavnosti, pomembne za prehod v nizkoogljično, krožno in podnebno odporno gospodarstvo, šest milijonov subvencijam za predelavo odpadnega blata iz komunalnih in skupinskih čistilnih naprav, 2,9 milijona trajnostni gradnji nizkoenergijskih stavb ter dobra dva milijona trajnostni gradnji z lesom.
Ministrstvo za okolje in prostor bo sredstva, ki so namenjena zamenjavi starih peči z novimi, kar uporabnikom prinese tudi nižje stroške ogrevanja, porabilo za poplačilo manjšega dela visokih stroškov delu prebivalstva za ogrevanje v eni ogrevalni sezoni. Subvencija za nakup nove peči centralnega ogrevanja znaša od 20 do 60 odstotkov investicije oziroma od 2000 do 5000 evrov, zdaj pa bodo ta sredstva namenjena za izplačilo vavčerja v vrednosti 150 evrov.
Milijardni proračunski primanjkljaj
Na odločitev o financiranju energetskih vavčerjev iz sklada za podnebne spremembe, ki ima sicer tudi posebno proračunsko postavko, bi lahko vplivale globoko rdeče številke državnega proračuna. Po preliminarnih podatkih je v proračunu lani nastala 3,1 milijarde evrov velika luknja. Dolg države, izražen v deležu bruto domačega proizvoda, je ob koncu lanskega leta po ocenah znašal 77,5 odstotka, kar je nekaj manj kot leto prej.
