»Bila je petlitrska steklenica in bila je precej polna. Niso je izpraznili, odnesli so kar celo,« je sobotni dogodek potrdil razočaran oskrbnik Vojkove koče na Nanosu Rok Žerjal. V steklenico so zaposleni koče metali vso napitnino, obiskovalci pa prostovoljne prispevke. Na steklenici je jasno pisalo, da gre denar za kolektivni dopust ekipe Vojkove koče in Eko koče oziroma nekdanje lovske koče. Žerjal je namreč najemnik obeh koč.
»Lani smo šli s tako zbranim denarjem za dva dneva v Lepeno. Kar je manjkalo, sem založil sam,« je povedal Žerjal in dodal, da ima ob sebi mlado, ambiciozno in dobrih del vajeno ekipo, ki si še kako zasluži take skupne počitnice. Pa čeprav trajajo le dva dneva.
Ukradli dobroto ljudi
Prejšnjo soboto so brezskrbno stregli goste, eden od zaposlenih je steklenico s prispevki zadnjič videl ob 11. dopoldne, drugi je ob pol enih opazil, da je ni več. »Ma ja, saj približno vemo, kdo oziroma kateri so bili. Gre najverjetneje za mlajše ljudi,« je dejal Žerjal, ki je v soboto zvečer na Facebooku objavil novico o tatvini in pozval kradljivca, naj steklenico s prispevki vrne.
»Seveda ne. Ne, ne, kje pa,« je včeraj odgovoril na vprašanje, ali se je steklenica vrnila. »Bolj kot to, da so nam karkoli ukradli, me boli, da so ukradli prostovoljne prispevke. To je denar vseh tistih, ki so ga dali v steklenico. Če bi mi ga ukradel iz denarnice, bi manj bolelo,« je povedal Žerjal in dodal, da je njegova mlada ekipa že večkrat organizirala dobrodelne akcije.
Zbirali za siroto in voziček
Ob prvi obletnici delovanja na vrhu Nanosa so en dan vsi delali prostovoljno, izkupiček od hrane in pijače pa so darovali 17-letnici, ki je ostala brez staršev. V enem samem dnevu so zbrali 1400 evrov. Drugič so za 30 dni odprli vrata koče in v njej pustili pijačo, gostom pa napisali, naj si postrežejo in sami plačajo. Dobrih 500 evrov zaslužka so darovali Postojnčanu, ki si je kupoval invalidski voziček.
»Zato sem razočaran nad takim dejanjem. Človek, ki ukrade prostovoljne darove, predstavlja res višek inteligence. Če bi potreboval denar, bi mi lahko rekel, lahko bi prišel k meni delat in bi mu pošteno plačal, ne pa tako,« je zaključil Rok Žerjal.