Na njegovo ministrovanje so v SD že imeli pripombe in pomisleke. Nazadnje so jih pretresli rezultati javnega razpisa ministrstva za kulturo za izbor večletnih kulturnih projektov na področjih umetnosti 2022–2025. Gre za razpis za sofinanciranje, na katerega so se lahko prijavile nevladne organizacije.
Prejšnji teden so te prejele odločbe o sofinanciranju. Osmim so sredstva odobrili, kar nekaj pa so jih zavrnili. »Denarja niso prejeli nekateri najpomembnejši in najuglednejši kulturni ustvarjalci. Med njimi, če jih izpostavim samo nekaj, so Gledališče Glej, najstarejše neodvisno gledališče pri nas, zavod Maska, Mesto žensk, Carmina Slovenica, legendarna skupina Laibach, ki se je svoje čase borila ravno proti tovrstnim represivnim metodam oblasti, kot se jih gre janšizem danes z enim glavnih protagonistov, ministrom Vaskom Simonitijem,« je dejal Koprivc.
Poudaril je, da kar se dogaja v kulturi, je sramotno, nevredno demokratične države sredi Evrope. »Očitno so kulturniki kaznovani z odrekanjem financiranja s strani države, ker so za Janšo, Simonitija in ostale preveč kritični do oblasti. Tovrstno kaznovanje je nedopustno. Janšizem iz neodvisne kulture dela turbofolk kulturo, kakršno smo lahko spremljali na nedavni državni proslavi. Ne smemo dopustiti, da se 'ubija' neodvisno umetnost, tudi medije. Zahtevamo odstop,« je dejal.
V čigave roke gre denar
Kljub temu, da ima ministrstvo za kulturo na voljo rekorden znesek za kulturo v zgodovini samostojne države, so torej nekaterim najvidnejšim udejstvovalcem na tem področju odrekli denar. Razdelali smo, kaj se skriva za rekordnim proračunom za kulturo, in ugotovili: investicije v občinah, kjer vladajo župani pomladnih strank, denar za verske uslužbence in medije, naklonjene vladajočim strankam, ter klubu, katerega član je prvak SDS.
Kje oziroma v čigavih rokah so torej v zadnjih dveh letih končala sredstva kulturnega ministrstva? Zlasti ker nas minister Vasko Simoniti in SDS vneto prepričujeta, da so očitki odveč in da je vlada Janeza Janše v letih 2021 in 2022 zagotovila rekordna proračuna za kulturo v zgodovini samostojne Slovenije. Ob tem naj bi se tudi pogoji dela v kulturni dejavnosti občutno izboljšali. Resnica je drugačna.
Podatki o nakazilih več kot 600 različnim kulturnim in drugim organizacijam namreč razkrivajo, da se je že med epidemijo covida-19 začel proces velike prerazporeditve sredstev, ki se bo v času pred volitvami le še stopnjeval. Tako vse več kulturnega denarja konča v občinah, kjer vladajo župani pomladnih strank, v cerkvenih ustanovah, medijih, povezanih s strankami vladajoče koalicije, in v organizacijah, ki jih vodijo simpatizerji vlade.
S čim se je hvalil Simoniti
»Leto 2020 je bilo leto izzivov in preživetja za vso kulturno panogo. Leta 2021 pa bomo skupaj z družbenimi deležniki na področju kulture poskrbeli, da bo desetletje kulturnega mrtvila, ko so vlade ena za drugo nižale sredstva za kulturo, končno stvar preteklosti,« so se v začetku lanskega leta pohvalili na Simonitijevem ministrstvu.
Za kulturo je bilo v državnem proračunu za leto 2020 namenjenih 180 milijonov evrov, za lansko leto pa kar okoli 238 milijonov evrov. »Pripravlja se rekordni razpis za sanacijo občinskih objektov kulturne dediščine in za kulturne domove,« so napovedali. Zagotovili so dodatna sredstva za Javno agencijo za knjigo (JAK) in knjižnice za nakup knjižničnega gradiva. Več denarja kot v preteklosti je bilo na voljo tudi za sofinanciranje medijskih vsebin.
Večina dodatnih sredstev je končala v rokah tistih, ki že tako od ministrstva za kulturo prejmejo največ denarja. Tako so Javna agencija za knjigo, Zavod za varstvo kulturne dediščine, NUK, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana, Cankarjev dom in drugi, ki na leto prejmejo več kot 250.000 evrov, leta 2019 dobili 127 milijonov evrov, leta 2020 133 milijonov evrov, leta 2021 pa kar 152 milijonov evrov, torej še dodatnih 19 milijonov evrov. Manjši del je šel za covidne dodatke, večina pa za investicije.
Komu so dali denar
Danes, ko so sredstva razdeljena, je jasno, da je bil eden od namenov tudi nagrajevanje vladi naklonjenih organizacij in kaznovanje kritičnih organizacij. To potrjujejo tudi podatki:
- Leta 2019 je več kot 15.000 evrov od ministrstva prejelo okoli 360 organizacij in podjetij. Od tega jih leto dni kasneje kar sto ni dobilo denarja, pri čemer je bilo kar 200 novih prejemnikov.
- Podobno je bilo leta 2021, ko je bilo prejemnikov kar okoli 500. Toda pozor, od tega je bilo kar sto občin in župnij, ki so dobile denar za obnovo spomenikov in druge kulturne dediščine. Še enkrat toliko je bilo podjetnikov, ki so prišli neposredno do poslov.
- Občine so leta 2020 prejele skupno 2,5 milijona evrov, lani pa 8,5 milijona evrov dodatnega denarja. Največ so prejeli v Slovenskih Konjicah (župan Darko Ratajc, SD), Vuzenici (Franc Golob, SDS), na Igu (Janez Cimperman, SDS), v Laškem (Franc Zdolšek, SLS) in Gorenji vasi - Poljane (Milan Čadež, SDS). Župnije so medtem lani za obnovo spomenikov dobile dodaten milijon evrov.
Najbolj eklatanten primer političnega razdeljevanja državnega denarja je bil zadnji razpis za sofinanciranje medijskih vsebin. Kot smo razkrili, so člani strokovne komisije kriterije prilagajali temu, ali je medij, ki je zaprosil za denar, naklonjen vladi ali ne. S tem so lahko s seznama prejemnikov izločili večino časopisov in spletnih portalov, ki so po mnenju vladajoče stranke usmerjeni »levičarsko«. Denar so zato dobili mediji, naklonjeni strankam vladajoče koalicije. Do sredstev so prišli Nova24TV, tednik Demokracija, TV3 (Faktor), zavod Iskreni, Časnik.si, Planet TV, Beletrina, zavod Media Ples in drugi.
Analiza tudi kaže, da so se v proračunu znašle postavke, ki tja ne bi spadale:
- Vlada je med epidemijo z enim od interventnih ukrepov podvojila državno kritje socialnih prispevkov verskim uslužbencem, zaradi česar bodo ti po upokojitvi prejemali višje pokojnine. Posledično je Katoliška cerkev lani od kulturnega ministrstva prejela tri milijone evrov, še enkrat več kot leta 2020.
- Kar 3,5 milijona evrov je prejela Radiotelevizija (RTV) Slovenija, in sicer za kritje covidnih dodatkov, ki zaposlenim pripadajo na podlagi kolektivne pogodbe v javnem sektorju.
Dodaten denar za Rupla, Damjanoviča
Primerjava nakazil v zadnjih treh letih razkriva, da so od ministrstva za kulturo največ dodatnih sredstev prejele tiste organizacije, kjer se je v času te vlade zamenjalo vodstvo oziroma so njihovo vodenje prevzeli vladni izbranci.
Ena prvih tarč je bila Javna agencija za knjigo, kjer je vlada že po nekaj mesecih dosegla razrešitev direktorice Renate Zamida. Začasno jo je zamenjal Sebastjan Eržen, ki je pred tem delal v generalnem sekretariatu vlade. Lani pa so za novega šefa te agencije imenovali Dimitrija Rupla. Njen proračun se je sicer lani zvišal za več kot dva milijona evrov.
Ključno vlogo pri zamenjavi Zamidove je kot član sveta odigral Mitja Čander, direktor in solastnik založbe Beletrina, ki od javne agencije za knjigo prejema velike vsote javnega denarja. Čander naj bi po poročanju 24ur.com izbral tudi novega direktorja Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO). Po desetih letih se je poslovil Matevž Čelik, namesto njega pa so imenovali kustosa Boga Zupančiča, kar naj bi razburilo stroko in zaposlene. MAO je lani prejel 1,2 milijona evrov več denarja kot leta 2019.
Do skoraj enake denarne injekcije kulturnega ministrstva je prišel javni sklad za kulturne dejavnosti. Njegovo vodenje je septembra lani prevzel Damjan Damjanovič, nekdanji direktor Slovenske filharmonije in kandidat SDS za župana Ljubljane. Do junija 2019 je bil tudi direktor strankarske televizije Nova24TV in ji posojal večje vsote denarja. Dodatnih 600.000 evrov je dobila tudi Kinoteka, ki je konec leta 2020 dobila novo direktorico Ženjo Leiler Kos.
Denar za klub, ki je odlikoval Janšo
Do denarja so prišle tudi organizacije, ki so naklonjene predsedniku vlade in prvaku SDS Janezu Janši ali pa so se pojavile v poslih z njegovim bratom. Tako so konec oktobra lani v Slovenskem gorniškem klubu Skala praznovali stoto obletnico delovanja. Slavnostne prireditve se je udeležil tudi Janša kot eden njihovih najvidnejših pripadnikov. Prejel je zlato plaketo, nekaj mesecev pred tem pa tudi najvišje Kocbekovo priznanje. »Janezu Janši nikoli ni bilo nič podarjeno, ne glede na njegovo družbeno vlogo. Tudi v gorah ne,« so zapisali v obrazložitvi. Lani je Slovenski gorniški klub Skala - Zveza gorniških klubov od kulturnega ministrstva za »nepredvidene dogodke« prejel več kot 20.000 evrov.
V istem času je 40.000 evrov nakazalo podjetju Vibeit, ki se ukvarja s spletno prodajo in distribucijo. Do denarja je prišlo na javnem razpisu ministrstva za spodbujanje Centrov za kreativnost. A iz neznanega razloga se je znašlo med konkurenti za dobavo poslovnih daril ministrstvu za zunanje zadeve za potrebe slovenskega predsedovanja Svetu EU. Kot smo razkrili, je do več deset tisoč evrov vrednega posla prišlo podjetje Empis Rajka Janše. Med podjetji, na katere se je obrnilo ministrstvo, je bil tudi Vibeit, vendar ni oddal ponudbe.
