NOVA DEJSTVA

Tako omikron spreminja način boja z zahrbtno epidemijo

Žiga Kariž
13. 1. 2022, 15.50
Posodobljeno: 13. 1. 2022, 18.01
Deli članek:

Različica omikron, ki je preplavila Slovenijo, očitno terja spremembe v boju proti epidemiji. Kako se ji bosta prilagodila testiranje in cepljenje?

Bobo
Se bomo zaradi Omikrona testirali drugače?

Število okužb z različico omikron je podivjalo. V le nekaj dneh novega leta smo se z nekaj sto okužb na dan dvignili proti sedem tisoč okužb. Centri za testiranje delajo noč in dan ter le stežka držijo korak z razmahom epidemije. V Ljubljani se na rezultat čaka več kot 24 ur, na meji zmogljivosti so tudi drugod. V torek je bilo opravljenih rekordnih 13.300 testov, delež bo zagotovo še večji. Kot so nam povedali na ministrstvu za zdravje, lahko s trenutnimi zmogljivostmi v Sloveniji na dan opravimo med 16.000 in 18.000 testov, ob čemer pristojni zagotavljajo, da se trudijo zmogljivosti še povečati. Vprašanje je, ali nam bo s trenutnimi zmogljivostmi uspelo zaznati pravi vrh petega vala. Strokovnjaki napovedujejo, da naj bi bil vrh pri okoli 10.000 okužbah dnevno, a kot kaže, nam trditve ne bo uspelo preveriti, prav tako bomo v megli, kdaj se bo krivulja obrnila navzdol.

Na Hrvaškem priznan tudi hitri test

V sosednji Hrvaški so se medtem zaradi omejenih zmogljivosti testiranja odločili, da bodo kot dokaz o prebolelosti upoštevali tudi pozitivne hitre teste. Podobno je nekaj časa veljalo pri nas, a se je kasneje izkazalo, da je ureditev nepraktična predvsem iz birokratskih razlogov. Pozitivni hitri test kot dokazilo o prebolelosti namreč ne zadošča v večini evropskih držav, saj pravila niso poenotena. Osebam, ki želijo tako dokazovati prebolelost, bi bilo torej onemogočeno potovanje po pravilih PCT. PCR-test je tako pri nas zlati standard in do nadaljnjega bo gotovo tako.

Dreamstime
Vedno več je okužb med mlajšo populacijo, tudi otroci.

Prebolevniki mimo sistema

Vedno bolj pereče je vprašanje, koliko prebolelih sistem ne bo zaznal. Glede na pričanja obolelih je vse več primerov, ko imajo v družini vsi simptome obolelosti, testi pa so pozitivni le pri nekaterih članih družine. Vedno več je znakov, da je pri različici omikron test veliko bolj zanesljiv, če bris vzamemo iz grla oziroma požiralnika. Omikron se namreč razmnožuje v tem predelu in pogosteje napada zgornji del dihal. Mikrobiologi in epidemiologi se še vedno usklajujejo, ali spremeniti navodila za odvzem brisa, vendar do nadaljnjega sprememb ne bo. Kako sami izvedete hitri test, pa je seveda odvisno od vas. Ker se pojavlja sum, da zaradi načina pobiranja brisov ne zaznamo vseh pozitivnih ter da PCR-testi po preseženih zmogljivostih ne bodo več kazali pravilne slike razvoja epidemije, bi se lahko marsikdo vprašal o smiselnosti takega početja, predvsem iz stroškovnega vidika. Testiranja namreč naš proračun stanejo več kot milijon evrov dnevno.

Cepilni dnevi v nepravem trenutku?

Včeraj so se začeli cepilni dnevi, katerih zagon so že pred začetkom omajala dejstva, da je različica omikron milejša, ne zahteva večjega števila hospitalizacij in ne terja velikega števila smrti. Roman Jerala, vodja odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, je na Twitterju objavil izsledke analize iz ZDA, ki kažejo, da je pri omikronu dvakrat manj hospitalizacij in desetkrat manj sprejemov na intenzivno nego. Hkrati opozoril, da so glede na trenutno naraščanje števila okužb to še vedno podatki, ki vodijo v preobremenjenost zdravstvenega sistema in bi lahko ustvarjali presežne smrti.

Dolenjski list
Omikron zna zaobiti zaščito, ki jo nudita prebolelost in cepljenje.

Ne cepimo se samo zaradi omikrona

Poleg tega borcem za čim višjo precepljenost ne gre na roko dejstvo, da se omikron učinkovito prebije mimo zaščite, ki jo nudita prebolelost in cepljenje. Glavni pomislek je: zakaj bi se cepil, če pa se lahko kljub temu okužim in zbolim? Cepivo proti različici omikron bo na voljo šele čez nekaj tednov, medtem pa je celo Evropska agencija za zdravila izrazila dvom o smiselnosti pogostega cepljenja in četrtega poživitvenega odmerka. Mateja Logar, vodja vladne svetovalne skupine, meni, da je tudi v tem trenutku cepljenje s prvim odmerkom še vedno smiselno: »Cepljenje s prvim odmerkom je nudilo približno 40-odstotno zaščito po 10 do 14 dneh od prvega odmerka tudi pri primarni različici in različici alfa. Ne cepimo se s primarno shemo samo zaradi trenutnega vala, ampak tudi zaradi možnih novih različic, za katere ne vemo, kakšne bodo in kakšen bo potek okužbe pri njih. Proti omikronu je po cepljenju še vedno odlična zaščita pred hudim potekom, zaradi katerega je potreben sprejem v bolnišnico ali celo v intenzivno enoto,« nam je povedala.