Če smo bili pred uvedbo evra vajeni, da se cene višajo skoraj dnevno, so nam naslednja leta na področju cen prinesla stabilnost. A nova podoba svetovnih trgov in intervencija držav pri reševanju težav, ki jih je prinesla epidemija covida-19, sta cene pognali v nebo. V Sloveniji so se hkrati višale plače, predvsem po zaslugi dodatkov, ki so bili izplačani zaposlenim v javni upravi. A ker so cene in plače neločljivo povezane, se je vzpostavil začarani krog, ki bo zaznamoval tudi leto 2022.
Uskladitev minimalnih plač
Pričakujemo lahko torej višje plače, nekoliko višje pokojnine in višje cene. Zagotovo bo januarja določena višja minimalna plača. Zakon pravi, da se »minimalna plača enkrat na leto uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin«. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin decembra preteklega leta glede na december predpreteklega leta. Statistični urad naj bi podatek o inflaciji objavil 15. januarja, nato pa se bodo začela pogajanja med socialnimi partnerji.
Komu bo prisluhnil minister?
Sindikati so že napovedali, da glede na inflacijo, hkrati pa dobro stanje v gospodarstvu pričakujejo zvišanje za okoli deset odstotkov. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) se je seveda postavila na nasprotno stran. Kot so povedali, pričakujejo, da bo statistični urad objavil podatke, da je bila inflacija na medletni ravni le okoli 1,7 odstotka, in za toliko naj bi se po mnenju GZS tudi povišale plače. Končno odločitev mora do konca leta sprejeti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki ga vodi Janez Cigler Kralj, ki je sicer načelno bolj naklonjen delodajalcem. A ne smemo pozabiti, da smo v volilnem letu, ko politiki z navidezno velikodušnostjo radi kupujejo glasove volivcev.
Igra odstotkov
Vsekakor bi bilo dobrodošlo, da bi uskladitev minimalne plače pokrila višjo stopnjo inflacije, ki je v zadnjih mesecih pri približno 4,6 odstotka. Zvišanje za 1,7 odstotka bi zaposlenim prineslo za 17,41 evra višjo plačo, zvišanje za 4,6 odstotka bi pomenilo dodatnih 47,11 evra, desetodstotno zvišanje pa bi bruto minimalno plačo dvignilo za 102,40 evra. Stranski učinek zvišanja minimalne plače bo tudi dvig praga kreditne sposobnosti, ki je že zdaj glede na razmerje s povprečno plačo razmeroma visok. Ob tem lahko ob počasnem ugašanju koronskih dodatkov letos pričakujemo manjšo rast povprečne plače kot v preteklem letu.
Koronski dodatki dvignili pokojnine
Znano je tudi že, da bodo februarja pokojnine višje za okoli štiri odstotke. Pokojnine se v nasprotju z minimalno plačo usklajujejo tako na podlagi višanja življenjskih stroškov kot rasti povprečne plače. Pri usklajevanju se upošteva 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin. Zaradi že omenjene rasti povprečne plače, ki jo poganjajo koronski dodatki, je možno, da bo povišanje pokojnin tudi znatno večje od štirih odstotkov. Povprečna neto pokojnina je trenutno 817 evrov, po zvišanju za štiri odstotke bo znašala 850 evrov. Najnižja pokojnina je 279,56 evra in bo po usklajevanju višja za približno 11 evrov. Podatkov o višjih plačah in pokojninah pa ne bodo prav veseli samostojni podjetniki. Februarja namreč zaposlene in upokojence čakajo višji prejemki, samostojne podjetnike pa višji prispevki, ki so vezani na rast povprečne plače.
