Predlogi za ukinitev 2. januarja kot dela prostega dneva pa se pojavljajo tudi v času tretje Janševe vlade. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na družabnem omrežju Twitter novembra lani zapisal, da bi moral biti namesto 2. januarja državni praznik in dela prost dan 6. januar. Katoličani na ta dan namreč obeležujejo praznik svetih treh kraljev. V nekaterih evropskih državah ga praznujejo, tako denimo na Hrvaškem, v Avstriji in Italiji.
A tudi 2. januar je poleg Slovenije praznik še v nekaterih drugih državah, tako v Srbiji, Črni gori, Bosni in Hercegovini, Romuniji in na Škotskem.
Pobudniki novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih, v DZ sprejete decembra 2016, s katero je 2. januar znova postal praznik, so poudarjali prednosti pri vračanju tradicije dvodnevnega novoletnega praznovanju. Ljudje so ga navajeni in tako je bilo uveljavljeno vse od leta 1955, so izpostavljali.
Nasprotniki iz gospodarstva pa kot argument navajajo statistične podatke, po katerih v povprečju vsak delovni dan poveča rast bruto domačega proizvoda za 0,1 odstotne točke. To sicer po pojasnilih statistikov velja ob predpostavki nespremenjenih ostalih pogojev, torej ne glede na to, za kateri dan v tednu in v letu gre. Kratkovidni nasprotniki bi torej najraje videli, da sploh ne bi bilo dela prostih dni in bi delali 24ur na dan.
