Nadškofiji Ljubljana in Maribor sta si po svojem premoženju diametralno nasprotni. Kar je bilo z denacionalizacijo zlahka pridobljeno, so v Mariboru tudi zlahka izgubili. To smo spet izdatno pokrili davkoplačevalci. Zgodba v Ljubljani je drugačna.
bobo
Kardinal Rode je svoj izbrani dvorec Goričane obnavljal z denarjem Nadškofije Maribor, dokler njeno gospodarstvo ni propadlo.
Cerkveno gospodarstvo je imelo nekdaj sedež v Nadškofiji Maribor, od koder je pred gospodarsko krizo leta 2008 prek naložbenih holdingov Zvon ena in dva upravljalo zajetno premoženje.
Deset domačih bank je Zvonu 1 in 2 posodilo okoli 376 milijonov evrov, vseh dolgov pa je bilo po »lokalnem spodrsljaju«, kot je tišino zvonov imenoval kardinal Franc Rode, za več kot pol milijarde evrov. Tudi zato smo morali davkoplačevalci dokapitalizirati domače banke.
Pripraven izgovor za propad obeh Zvonov je bila gospodarska kriza iz leta 2008, vendar je resničen razlog verjetno v brezglavem zadolževanju, nepremišljenem vlaganju in nasploh v slabem gospodarjenju. Bankrotirana Nadškofija Maribor je morala prodati vse nepremičnine v svoji lasti, letos so z zamudo začeli prodajati tudi dvorec Betnava. Gozdovi, ki so jih dobili z denacionalizacijo, so se vrnili v državne roke.
Po padcu holdingov Zvon 1 in 2 naj bi Rode od ljubljanskega metropolita AlojzaUrana zahteval, naj Nadškofija Ljubljana prepiše svoje gozdove mariborski, vendar za to Uran ni hotel niti slišati. Spor naj bi se še poglobil glede uporabe in obnove dvorca Goričane, ki so ga obnavljali z denarjem mariborske nadškofije. Leta 2009 je Uran nepričakovano odstopil kot metropolit, nakar je moral po ukazu Svetega sedeža državo zapustiti in se preseliti v Trst.
Nadškofija Ljubljana s 100 in več milijoni evrov premoženja
Gospodarnejša Nadškofija Ljubljana za razliko od mariborske ni šla v tržne naložbe. Gurs ocenjuje, da je skupna vrednost nepremičnin v njeni lasti 104,6 milijona evrov. Gre za seštevek gozdnih zemljišč, parcel in stavb.
Nadškofija svoje premoženje upravlja prek družbe Metropolitana, ki ima, sodeč po letnih poročilih, sredstva v vrednosti 103 milijone evrov. Lani je ustvarila 8 milijonov evrov prihodkov, iz česar je bilo izplačanega 2,3 milijona evrov dobička. Večino tega – 1,9 milijona evorv dobička – je lani ustvarilo njeno odvisno podjetje Gozdno gospodarstvo Bled, ki upravlja z gozdovi na območjih Jelovice in Pokljuke.
STA
Dvorec Betnava so začeli prodajati lani in je ena od zadnjih nepremičnin v lasti Nadškofije Maribor.
Premoženje, ki ga je Cerkev dobila vrnjenega z denacionalizacijo, se ji je v teh nekaj letih gotovo obrestovalo. Denacionalizacijski postopki so zdaj v glavnem rešeni, odprtih je ostalo le še nekaj zahtevnejših primerov s pravnimi vprašanji, za katere je treba pridobiti sodne judikate, so nam odgovorili s Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS.
Nadškofija Ljubljana je sicer od omenjenega sklada v zadnjih sedmih letih prejela sredstva v višini 33,9 milijona evrov. Gre za odškodninske zahtevke iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja. Ti predstavljajo daleč najobsežnejši priliv cerkve na račun države. Sklad kmetijskih zemljišč je zadnje take račune Cerkvi poravnal 15. novembra letos, v dveh ločenih računih je plačal dober milijon evrov.
1,6 milijona kulturnega evra za prispevke verskim uslužbencem
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) bi morala včeraj objaviti Letno poročilo 2021, vendar do zaključka redakcije to še ni bilo objavljeno. Iz lanskega poročila pa je razvidno, da je država verskim uslužbencem Rimokatoliške cerkve namenila pomoč za doplačilo prispevkov v skupni višini 1,7 milijona evrov. Gre za denar, s katerim upravlja ministrstvo za kulturo, ki je zakonsko zavezano, da duhovnikom in redovnikom pokrije prispevke v višini 48 odstotkov povprečne plače. Cerkveni zavarovanci so po tej shemi vsak mesec od ministrstva za kulturo prejeli 185 evrov.
SŠK ugotavlja, da omenjena pomoč ne sodi med financiranje verske dejavnosti, saj se namenja »izključno za zagotavljanje socialne varnosti verskih delavcev, ki so državljani Republike Slovenije in opravljajo splošnokoristno dejavnost«. Pri tem SŠK redovnike primerja s kulturnimi delavci, ki jim prav tako država plačuje socialne prispevke. »Sicer pa je državno financiranje socialnih prispevkov verskih delavcev običajno v številnih evropskih državah,« dodajajo v SŠK.
Ob tem SŠK opozarja, da v absolutnem izračunu slovenska Cerkev od države prejema le 0,8 evra na posameznega člana občestva RKC. »V Nemčiji država z zbranim davkom nameni 200-krat višji delež sofinanciranja na prebivalca kot v Sloveniji, v Avstriji 85-krat večji in na Hrvaškem 12-krat večji delež,« so zapisali.
Socialni programi cerkve ločeni od njenih kapitalskih dohodkov
Iz letnega poročila SŠK ni razvidno, da bi se kapitalski dobički cerkve prelivali v njene socialne programe. Mreža Karitas je skoraj polovico (43,6 odstotka) sredstev zbrala z donatorji, sledili so državna sredstva (19 odstotkov), hrana iz sklada EU (14,2 odstotka), fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (11,3 odstotka), občine (4,5 odstotka) in zavod za zaposlovanje (3,3 odstotka). Preostale štiri odstotke so prispevali manjši financerji. Mreža Karitas je v letu 2019 razdelila sredstva v višini 10,8 milijona evrov. Večina (6,7 milijona evrov) je odpadla na splošni dobrodelni program, 2,2 milijona evrov je šlo za posebne socialne programe, preostanek 1,9 milijona evrov pa je šel za pomoč v tujini in denimo za naravne nesreče.
STA
