Vsak posameznik na leto zavrže skoraj 70 kilogramov hrane.
Po podatkih državnih statistikov smo več hrane zavrgli v gospodinjstvih in trgovini z živili, manj pa v proizvodnji hrane ter gostinstvu in turizmu, kar je logično glede na to, da so zapiranja med epidemijo najbolj omejila prav dejavnosti gostinstva in turizma. Ker smo bili lani več doma kot po navadi, ne preseneča, da je kar več kot polovica, natančneje 52 odstotkov, vse odpadne hrane nastala v gospodinjstvih, to pa je sedem odstotkov več kot predlani.
V smeteh več kot tretjina še užitne hrane
In kje konča zavržena hrana? Skoraj 47 odstotkov so je lani predelali v bioplinarnah, 31 pa v kompostarnah, kar je za 17 odstotkov več kot v letu 2019. Malo manj kot 20 odstotkov so je pred odlaganjem biološko stabilizirali v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov. Zgolj dva odstotka vseh količin zavržene hrane pa je šlo v sežig, vnovično rafiniranje olja in druge postopke biološke predelave.
Za odstotek se je povečal tudi delež odpadne hrane, ki je še užitna, ko jo zavržemo; medtem ko je bilo takega odpada leta 2019 39 odstotkov, ga je bilo lani že 40. A se je ta delež v primerjavi z neužitno hrano povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 na 68 odstotkov, razloge pa gre najbrž iskati v večjih količinah hrane, ki je bila zavržena zaradi pretečenih rokov uporabe. V gospodinjstvih se to razmerje ni spremenilo, saj smo tako kot predlani v koš ali na kompost zmetali 33 odstotkov hrane, ki je še vedno užitna.
Poglej, povohaj, poskusi
Strokovnjaki ugotavljajo, da potrošnikom ni povsem jasno, do kdaj je hrana užitna. Po njihovem je namreč veliko preveč po nepotrebnem konča med odpadki, saj se osredotočamo le na datum, ki ga je proizvajalec odtisnil na embalažo, manj ali nič pa na svoje čute in lastno kmečko pamet. Ko vidimo, da imamo v hladilniku neki izdelek s pretečenim datumom, smo prepričani, da gre za rok, do katerega ga je treba porabiti. Po podatkih ameriškega ministrstva za kmetijstvo tako na leto po vsem svetu v koš roma za kar 150 milijard evrov užitne hrane.
Porabiti do, uporabno do, uporabno najmanj do in podobno piše na živilih, ki so hitro pokvarljiva, zato na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) tudi svetujejo, da se teh datumov držimo.
Krajši rok uporabe za večji zaslužek
A to vseeno ne pomeni, da je živilo po priporočenem datumu neuporabno, neužitno oziroma zdravju škodljivo. Gre za datum, do katerega proizvajalec jamči, da je hrana brezhibno užitna. Če je ne shranimo ustrezno, se seveda lahko pokvari že tudi pred zapisanim datumom, sicer pa je lahko varna za uživanje še dneve po tem roku. Kot rečeno, nam tu prav pridejo nekaj zdrave kmečke pameti in naša čutila, kot so vid, voh in okus.
Pri tem tudi ne gre pozabiti na dejstvo, da se proizvajalec sam odloča, kateri datum uporabe bo zapisal na embalaži. Dobro se zaveda psihološkega učinka datuma na potrošnika, in zato pogosto navede krajši rok, s čimer poveča prodajo svojega izdelka in posledično tudi zaslužek.
