Premier Janez Janša, ki ne dviguje sodne pošte, pravi, da mu globoka država, »preflancana« s ta rdečimi, spet krši pravice, saj da se v primeru tožbe SD zoper njegove v svetovno medmrežje zapisane (žaljive, neresnične) besede ni imel pravice izreči nad vsebino. Njegov odvetnik Franci Matoz dodaja, da sodniki spet niso vedeli, kje se nahaja Janša, ki spet ni imel pravice se odzvati nanjo oziroma se soočiti z vsebino tožbe.
Razumemo? Če kdo ne razume, naj opravi preprost poizkus: sosedu, sodelavcu ali nasprotniku pri rekreacijskem »fuzbalu« naj na Twitter, pa na Facebook zapiše, da je ukradel hišo, v kateri živi. To naj ponavlja tako dolgo, da se bo sosed, sodelavec oziroma nasprotnik pri rekreacijskem »fuzbalu« moral odzvati. In potem, ko bo naposled vložil tožbo in vam jo bodo poslali domov, pošte preprosto ne prevzamete. Poštarju ne odprite, listke z opozorilom, da vas na sedežu pošte čaka sodna pošta, pa preprosto prezrite. Kaj se bo zgodilo? To, natanko to, kar se je zgodilo Janši. Sodišče bo izdalo tako imenovano zamudno sodbo, in spet, če vam bo uspelo dvigniti sodno pošto, se boste nad vsebino lahko pritožili. Če sodbe ne boste dvignili, pač ne, in če je ne boste, boste imeli iti kam in od tam urbi et orbi vpiti, da vam kratijo pravice? Ne boste. Vas bo kdo slišal? Ne bo vas.
So vam kdaj že grozili? Vas pošiljali onkraj tuzemskega življenja, vam rezali gume na avtomobilu, grozili vaši ženi, vam pošiljali pisemske ovojnice z zavržno vsebino? Meni so, ko sem pred desetletjem in več odkrival nepravilnosti patrijskega posla. In takrat, ko sem za Mladino spregovoril o sitnostih, ki jih za seboj potegne ta in ona grožnja, sem bil tako s strani Janše kot njegovih zvestih sopotnikov deležen dežja ciničnih pripomb in dovtipov, češ, Karba, ne nabijaj.
Eden najzvestejših Janševih oboževalcev, priložnostni urednik Peter Jančič, je minuli vikend ihtavo, kot ve le on, na Siolu objavil vest, da sta premier in obrambni minister na dom, v osredje družinske sreče, zapakirana v ovojnico prejela kaliber večjega naboja in grožnje s smrtjo. Zavržno dejanje, groziti nekomu, še bolj zavržno je nekomu pošiljati naboj! A glede na to, da je Pošta Slovenije dan kasneje jasno in decidirano oznanila, da pošiljke prejemnika nista prejela na dom, saj so obe pošiljki skladno s protokolom in internimi pravili pregledali in zaradi sporne vsebine prestregli že tam, na pošti, ne moremo spregledati, da je zavržno dejanje tudi Jančičevo prirejanje resnice in njegovo urgiranje v nedeljo zvečer, da STA pri povzemanju novic o grožnjah Janši in Toninu ni citirala Siola. Še kitil se je s svojo lažjo, Jančič!
Pred ducatom let je Janez Janša od mene osebno prejel v roke, ko sva bila v njegovi takratni pisarni v državnem zboru, kopijo zapisnika z zaslišanja Draga Kosa. Sočno čtivo sem Janši, ki ga je od mene sicer želel prejeti že prej, preden bi ga novinarsko obdelal, nesel po dogovoru med njim in sabo: jaz njemu po tem, ko ga obdelam, zapisnik, on pa umakne tožbo zoper Delo in mene kot takratnega novinarja Dela.Janša je zapisnik istega dne odnesel s seboj v studio Odmevov in pri Rosviti Pesek iz njega prebiral in nabijal tako Kosa kot tisto, kar je Kos kot nekdo, ki je ugotovil slovensko petnajstmesečno založitev avstrijske Interpolove depeše, povedal finskim kriminalistom. Čez nekaj let je RTV pognala novo oddajo Pogledi Slovenije. Tema prve oddaje je bila afera Patria. Vanjo sva bila povabljena tudi z Dragom Kosom, ki je sodeloval prek vklopa z Dunaja. Sam sem poleg Janše in Barbare Brezigar, Gregorja Viranta, Lojzeta Udeta in Dejana Kaloha oddajo posnel v studiu.
In je naneslo, da sva z Udetom v maskirnici v roke tistega dne dobila natisnjeno še svežo Kalohovo knjigo Od partije do Patrie, ob koncu katere je bil kot osrednji dokument objavljen zapisnik z zaslišanja Draga Kosa. Tisti, ki sem ga lastnoročno izročil Janši. Zakaj to vem? Ker sem papirje na določenih mestih vnaprej označil. Kasneje med oddajo je Janša pogledal proti Kalohu, ga javno pohvalil in v kamero povedal, kako vesel je, da končno vidi Kosov zapisnik, in kakšno remek delo je storil Kaloh, ko je pridobil ta zapisnik in ga razkazal vsem, tudi Janši.
Janši sem takrat v brk navrgel, da laže, saj je zapisnik videl in z njim mahal v Odmevih že pred leti. Povedal pa sem mu tudi, da je zapisnik Kalohu, to sem vedel zaradi označb, lahko izročil le on. Janša se je po reklamnem bloku, ki je sledil zaradi presenečenosti vseh, opravičil. Opravičil gledalkam in gledalcem, da se je zlagal, a to naj bi storil zato, da bi me zaščitil. Takrat so me opozorili, da se je Janša prvič v svoji politični karieri komu, in to javno, opravičil.
A tisto je bil še »stari« Janša. Janša brez oktanov, ki jih je pridobil z leti vztrajanja na političnem parketu. Danes se Janša ne opravičuje, danes Janša zanika. Danes se Janša ne pogovarja več, danes Janša ukazuje. Danes Janša ni več navaden državljan, danes je Janša naddržavljan. Je nekdo, ki lahko laže, ne dviguje sodne pošte in ne plačuje tistega, kar plačujemo vsi. In ravno zato, ker Janez Janša lahko vse to, kar je lahko, imamo državo, kakršno imamo: okuženo državo tik pred ponovnim zaprtjem.
