Meni, da bi se zdravstvo moralo še posebej posvetiti takim, kot je njen oče

Je Tinin sorodnik prejšnji mesec res umrl zaradi cepiva proti covidu-19?

Polona Krušec
13. 9. 2021, 18.02
Deli članek:

Zgodbi, ki jo je izpovedala na spletu, je pomembno prisluhniti v delu, ki izpostavlja eno od črnih pik zdravstva v tem času: vprašanje, s kom se pogovoriti, če imamo dileme o cepljenju v primeru resnejših bolezni. »Predvsem bolnemu človeku je treba omogočiti, da se odloči na podlagi celovite informiranosti in visoke skrbi zdravnikov,« izpostavlja avtorica spletnega zapisa.

Dreamstime
Večina Slovencev je na cepivo reagirala zelo blago.

Na družbenih omrežjih se je oglasila Tina iz Tržiča in sporočila, da je v začetku prejšnjega meseca izgubila očeta. »Dolga leta je živel z rakom. Zaradi bolezni in svojega zelo oslabljenega imunskega sistema je bil zelo zaskrbljen ob misli, da bi se okužil z novim virusom. V strahu, da bi ga doletela še ta, dodatna bolezen, se je bil primoran popolnoma izolirati. Tako je živel več kot eno leto in pol. Ko je prišlo cepivo, je v njem videl rešitev zase. Ker pa je bil bolan, je dvomil, da je cepljenje zanj primerno,« je pojasnila.

O tem, ali naj se cepi, je po njenih besedah spraševal različne strokovnjake z medicinskega področja, onkologe, osebnega zdravnika, poklical naj bi tudi na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Nihče mu ni želel oziroma znal dati kakršnihkoli informacij, na podlagi katerih bi se lahko odločil kar najbolje zase. Vsakodnevno pa je bil podvržen raznim novicam, pozivom politikov in različnih zdravstvenih strokovnjakov k cepljenju ter ustrahovanju s posledicami, ki bi nastopile, če se ne bi cepili. Zaradi teh pritiskov se je odločil za cepljenje.«

Informacije, informacije

Tina nadalje pripoveduje, da je prvi odmerek cepiva prenesel brez večjih stranskih učinkov, po drugem odmerku, tik pred svojim 66. rojstnim dnem, pa je doživel hudo zdravstveno stisko: »Drugi odmerek cepiva je prejel 15. julija. V 24 urah je telo odreagiralo. Organizem je doživel kolaps, organi v že tako zelo prizadetem telesu so začeli odpovedovati. Po dveh tednih hudega trpljenja je umrl.« 

Iz njenih besed je razbrati, da vzroke za očetovo smrt pripisuje cepivu, saj v svojem spletnem zapisu napiše: »Zakaj so očeta cepili ob tako slabem zdravju in slabem imunskem sistemu?« In dodaja: »Vse, kar želim ob tem, kar se je zgodilo, je, da smrt mojega očeta ni bila zaman. Naj se da priložnost vsakemu, predvsem bolnemu človeku, da se o celjenju odloči na podlagi celovite informiranosti in visoke skrbi zdravnikov.«

Dreamstime
Eden najpogostejših stranskih učinkov cepljenja je sprememba na koži na mestu aplikacije.

Vzrok smrti je določila ona 

Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta, je v zvezi z zapisom dejal, da dvomi o njegovi resničnosti. »Gre za objavo prek facebooka, tako da težko sodim o resničnosti zapisa. Ne trdim, da mogoče prav ta zgodba ni resnična, ampak so se že pojavljali povsem lažni zapisi,« je posvaril. Kot drugo pa je poudaril, da se vsi medicinski dogodki, ki sovpadajo s cepljenjem, prijavijo in lahko preiskava ugotovi, kaj je bil vzrok bolezni in ali je šlo za vzročno povezavo s cepljenjem. O tem Tina ne piše. Da je njen oče umrl zaradi cepiva, je torej njen laični zaključek.

Vsi medicinski dogodki, ki sovpadajo s cepljenjem, se torej beležijo. Tako smo v Sloveniji do avgusta, ko je bilo apliciranih skupno krepko čez milijon odmerkov, zabeležili vsega skupaj 155 prijav resnih neželenih učinkov. To je razkrilo poročilo o spremljanju neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19, ki ga je objavil NIJZ. V poročilu navajajo, da je bilo s cepivom proizvajalcev Pfizer in BioNTech do začetka avgusta opravljenih okoli milijon cepljenj, od tega je 3950 oseb poročalo o neželenih učinkih, prejeli so 87 prijav o resnih neželenih učinkih.

Osem jih zagotovo ni umrlo zaradi cepiva

Od 87 ljudi jih je 18 s kroničnimi obolenji umrlo, a je komisija pri ministrstvu za zdravje za osem primerov že zaključila, da povezava s cepljenjem ni verjetna. Ostali primeri so še v fazi preiskav. Po cepljenju s cepivom Moderne – do začetka avgusta je bilo s tem cepivom v Sloveniji opravljenih okoli 180.000 cepljenj – je o neželenih učinkih poročalo 444 oseb, od tega je 14 oseb imelo resne neželene učinke, pri treh starejših s kroničnimi obolenji je nastopila smrt. Pri prvi osebi povezava s cepljenjem ni verjetna, je ugotovila komisija, ki je preiskovala primer, ostala dva primera sta še v fazi preiskave.

STA
Roman Jerala, kemijski inštitut, biotehnologija

Smrti še preiskujejo

S cepivom AstraZenece je bilo do začetka avgusta opravljenih malo več kot 316.000 cepljenj, prejeli so poročila o stranskih učinkih pri 3039 osebah, od tega jih je 51 doživelo resne neželene dogodke. Pri sedmih osebah s kroničnimi obolenji je smrt nastopila v dneh po cepljenju. Pri prvi povezava s cepljenjem ni verjetna, ostali primeri so še v fazi preiskav.

Tromboza je bila posledica cepiva

S cepivom Johnson & Johnsona so do začetka avgusta izvedli najmanj 71.000 cepljenj, prejeli so poročila o neželenih učinkih pri skupno 331 osebah. Med njimi so bile tri prijave z resnimi neželenimi učinki, ena oseba je umrla zaradi tromboze v povezavi z nizko vrednostjo trombocitov. Komisija je ocenila, da je povezava s cepljenjem gotova.

Tina T. nikjer ne navede, ali so očetove težave po cepljenju sploh prijavili pristojnim v zdravstvu, in če se je to zgodilo, kakšni so bili zaključki preiskave, ki je sledila – je bilo cepivo res krivo za njegovo smrt. V zvezi z njenim pismom je pomembno izpostaviti, da vzrok smrti njenega očeta s cepivom morda sploh ni povezan, kar je v nasprotju z njenim prepričanjem. Pomembno pa je podčrtati ta del njenega pisanja, v katerem poudarja informiranost. Take, ki se soočajo z zdravstvenimi težavami resnejše narave, kot jih je imel njen oče, in so zato morda še nekoliko bolj zadržani do cepljenja, zdravstvo slabo naslavlja. Tako mnogi Slovenci, ki imajo bolj specifične zdravstvene težave, ne dobivajo odgovorov na zanje pomembna vprašanja ...