Slovenska vlada je znova dokazala, da ji ni mar za nasvete, kritike, opozorila in sankcije. Trmasto vztraja pri komunikaciji, ki vnaša zmedo, poraja več vprašanj kot odgovorov in ruši njeno verodostojnost. Tako je kljub vsem odločbam in opozorilom informacijske pooblaščenke ter sodbam ustavnega sodišča, ki problematizirajo pomanjkanje pravnih podlag za izvajanje ukrepov, prejšnji teden odgovornost in nadzor nad spoštovanjem pogojev PCT prevalila na pleča delodajalcev in samozaposlenih.
Ukrepi mimo semaforja
Čeprav ima predlog novega epidemiološkega semaforja na mizi že več kot teden dni, vlada raje stihijsko objavlja ukrepe. V svojem stilu je tako v petek popoldne objavila odlok, ki za skoraj milijon Slovencev z jutrišnjim dnem uvaja pogoj PCT na delu. Poleg delovnih mest se mora PCT spoštovati povsod v javnem življenju. Izjem je izredno malo. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Simon Zajc je v danes pojasnil, da pogoja PCT ni treba izpolnjevati le v primerih nujne oskrbe z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami, zagotavljanja javnega reda in miru, varnosti in obrambe, nujne medicinske pomoči ter zaščite in reševanja. Pri trgovinah z osnovnimi življenjskimi izdelki in potrebščinami ter lekarnah se kot izjema ne štejejo prodajalne znotraj trgovskega središča. Na to določilo so se že odzvali upravljalci večjih nakupovalnih središč, saj menijo, da gre za diskriminacijo.
Izjeme:
– dostop do živilskih trgovin, drogerij, lekarn, ki niso v trgovskih središčih,
– nujen obisk zdravnika,
– spremstvo otroka v vrtec ali šolo (za starše učencev do tretjega razreda),
– spremstvo otroka v glasbeno šolo do drugega razreda,
– spremstvo otroka v šolo s prilagojenim programom ali zavod za otroke s posebnimi potrebami,
– uporaba javnega potniškega prometa za dijake in učence,
– spremstvo otroka do 15. leta k zdravniku,
– otroci do 12. leta.
Dostop k zdravniku
Veliko razburjenja je povzročila tudi ureditev, da je pogoj PCT treba izpolnjevati za obisk zdravnika, razen če gre za nujno stanje. »Oseba bo na vstopni točki povedala, zaradi kakšne zdravstvene težave prihaja v zdravstveno ustanovo. Če bo ocenjeno, da to spada med njune storitve, bo ta storitev opravljena,« je malce duhove pomiril državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar.
Kako preverjati pogoj?
Simon Zajc je ocenil, da preverjanje, ali potrošniki izpolnjujejo pogoj PCT, ne bi smela biti težava. Če ga ne izpolnjujejo, jim ponudniki blaga ali storitev tega ne smejo prodati, je izpostavil. »To je pogoj, da lahko gospodarstvo pustimo odprto. Z malo truda se to da kontrolirati. To dokazujejo naši sosedi, mi nismo nič slabši od njih,« je menil. Drugačnega mnenja so na primer v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. »Glede na pravna mnenja, ki jih imamo, mi strank, ljudi ne smemo niti vprašati, ali so cepljeni ali ne, kaj šele da bi jih legitimirali. To je velika težava. Obrtniki, ki se srečujejo s strankami, jim morajo pač zdaj verjeti na besedo. Nimamo nobene pravice legitimirati ljudi. To je problem, ki ga mora rešiti vlada,« nam je povedal predsednik OZS Branko Meh.
Ali lahko brez PCT ostanete brez zaposlitve?
Ob neizpolnjevanju pogoja PCT lahko delodajalec uporabi ukrepe v skladu s predpisom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, predpisom, ki ureja delovna razmerja, in kolektivnimi pogodbami dejavnosti, je dejal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar. To pomeni, da lahko zaposleni zaradi neizpolnjevanja delovnih obveznosti tudi ostane brez zaposlitve. A pri GZS so previdni, saj opozarjajo, da so pravna mnenja deljena, poleg tega se, kot kaže, zavedajo tega, da se kljub širjenju bolezni marsikateri delodajalec srečuje s pomanjkanjem delovne sile. »Zato menimo, da je v tem trenutku še vedno najboljša pot prepričevanje najširše populacije o koristi cepljenja,« je dejal Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS.
Kakšni testi veljajo?
Največ težav bodo z izpolnjevanjem pogojev imeli tisti, ki niso prebolevniki ali cepljeni. V rahlo olajšanje jim je lahko, da bodo za prihod na delo veljali tudi hitri antigenski testi za samotestiranje, ki jih mora zagotoviti delodajalec. Ob tem je državni sekretar Vindišar opozoril, da morajo biti potrdila, s katerimi bomo izkazovali pogoj PCT, opremljena z osebnimi podatki in datumom prebolevnosti, cepljenja ali testiranja. GZS, OZS, Trgovinska zbornica Slovenije, Združenje bank Slovenije in Združenje delodajalcev Slovenije so že prejšnji teden opozorili, da stroški testiranja nikakor ne bi smeli bremeniti delodajalcev. »Naše mnenje je, naj stroške krijejo tisti posamezniki, ki se ne želijo cepiti. Cepljenje je brezplačno, če pa tega ne želijo, naj stroške cepljenja nosijo sami. Država ima vzvode, da obvezno cepljenje uzakoni. Če tega ne naredi, naj stroške testiranja plača država,« je povedal Branko Meh. Podobnega mnenja so v GZS. Aleš Cantarutti je dejal, da menijo, da ni pravično, da se stroški testiranj valijo na delodajalce, saj obstaja brezplačna rešitev, ki po mnenju večine strokovnjakov deluje v boju proti pandemiji. V nasprotju z OZS menijo, da so glede preverjanja izpolnjevanja pogojev tako pri zaposlenih kot pri potrošnikih na varni strani.
