Kakšna so pravila, povezana z intervencijskimi vozili, ob spremenjenem prometnem režimu v času del na hitrih cestah in avtocestah?
Agencija za varnost prometa pravi, da v predpisih, kot so zakon o pravilih cestnega prometa, pravilnik o cestnih zaporah in zakon o cestah, niso določeni posebni pogoji v zvezi z zaporami na cestah, ki bi se nanašali na zagotavljanje pogojev vožnje intervencijskih vozil. »Situacij, v katerih lahko vozilo na nujni vožnji obtiči v zastoju, je veliko. Poleg delovišč, zaradi katerih je promet oviran, so to lahko tudi enosmerne ceste, ceste s fizično ločenimi smernimi vozišči in enim prometnim pasom, popolne zapore cest zaradi izrednih dogodkov in tako naprej. Reševalna vozila imajo navadno že vnaprej določene poti, po katerih se odpravijo proti določenemu cilju, oziroma katerim cestam se na nujnih vožnjah izogibajo, čeprav na papirju lahko pomenijo krajšo pot,« so nam povedali.
Primer vzhodne obvoznice
A to ne pomeni, da Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars) ne poskrbi, da bi reševalci, policisti in gasilci kljub delu in drugim dogodkom na cestah razdalje uspešno premagovali in čim prej prišli do cilja. »V primeru predorov in večjih/daljših delovnih zapor avtoceste se pri pripravi elaborata prometne zapore zahteva, da se posamični prehodi (dostopi) uredijo v sami zapori. Podobno je bilo urejeno ob nedavni obnovi predora Golovec na ljubljanskem avtocestnem obroču. V konkretnem primeru Golovca je bil intervencijski dostop na posameznih mestih urejen s pokončnimi smernimi deskami (t. i. klemmfixi) namesto nizkih jeklenih varnostnih ograj, s katerimi ločimo prometne pasove, ko je promet zaradi del urejen po polovici avtoceste dvosmerno,« so razložili.
Dars je povezan z njimi
Sicer pa se za te namene uporabljajo intervencijske dostopne poti, ki so opisane v načrtih zaščite in reševanja, še pojasnijo. »Ti so usklajeni tudi s pristojnimi regijskimi centri za obveščanje (112). Intervencijske skupine v primeru izrednega dogodka komunicirajo z nadzornimi centri Darsa, ki jim pomagajo z informacijami o najhitrejši poti do nesreče. Nadzorni centri Darsa intervencijskim skupinam pomagajo tudi tako, da na spremenljivi prometni signalizaciji objavijo vsebine o reševalnem pasu,« so sporočili iz družbe.
Vodja Reševalne postaje UKC Ljubljana Janez Kramar nam je sicer povedal, da se njihovim reševalcem na nujni vožnji kaj takega, da bi obstali v nepremikajočem se prometnem zastoju, na srečo še ni zgodilo. »Dars nas izjemno dobro obvešča o vseh predvidenih spremembah prometnega režima na avtocestah in hitrih cestah, ki so posledica cestnih del ali drugih dogodkov, tako da se problematičnim odsekom lahko pravočasno izognemo, saj izberemo alternativno pot. To imamo vedno pripravljeno.«
Pojasnil je, da je pretakanje informacij v ekipi o tem, kje na cestah se kaj dogaja in bi utegnili zaradi tega imeti težave na vožnji, ena od njihovih pomembnejših aktivnosti. »Vsi zaposleni dobijo informacije o zaporah, spremenjenih prometnih režimih, predvsem vodje izmen imajo ta del pod nadzorom in skrbijo, da so o dogodkih, o katerih jih obvesti Dars, vsi ves čas seznanjeni.«
Dispečerji so ključni
Sicer pa vodja reševalne postaje UKC Ljubljana poudari, da bo obveščanje o tem, kar se dogaja na cestah, ena od nalog Dispečerske službe zdravstva. Ta poti reševalnih vozil ves čas spremlja. »Rešilci imajo namreč vgrajen GPS-sistem, tako da dispečerji vidijo, kje natanko se vozilo giblje, in če bi ga bilo treba opozoriti na spremembo, dogodek v prometu, bi to nemudoma tudi naredili. Zato Dispečerska služba zdravstva potrebuje avtomatizirano in sistemsko obveščanje o zastojih in drugih nepredvidenih dogodkih na cestah,« je izpostavil sogovornik.
Dodal je, da bodo vsi izvajalci nujne medicinske pomoči, torej vse reševalne postaje po državi, pristali pod okriljem Dispečerske službe zdravstva. »Zdaj namreč vanjo še niso vključene vse postaje. Sčasoma, ko se bo dispečerska služba širila, se bodo sproti vključevale še lokalne reševalne postaje in takrat bo tudi za te premagovanje razdalj še preprostejše, ker jim ne bo treba ves čas na lastno pest spremljati razmer na cestah, ampak jih bodo o tem obveščali dispečerji.«
Pride drug rešilec ali helikopter
»Če se vseeno zgodi nenadna sprememba, kot je bila na primer nedavna zožitev na štajerski avtocesti v samo en pas, kjer je zaradi gneče obtičalo reševalno vozilo na nujni vožnji, je tudi to rešljivo. Imamo dve možnosti: ali do rešilca po drugi strani avtoceste pošljemo drugo reševalno vozilo in si potem reševalni ekipi pacienta izmenjata, lahko pa prileti helikopter in pristane na voziščih na nasprotni strani avtoceste ter prav tako prevzame bolnika. V vsakem primeru bi se sicer aktivirala tudi policija in Dars ter omogočila, da bi varno ustavili promet na drugi strani avtoceste in zavarovali kraj, kjer poteka prevzem pacienta,« še pojasni sogovornik.
