Predsednik republike v Sloveniji nima zares politične moči odločanja, ima pa zato simbolično vlogo družbene avtoritete oziroma bi jo po mnenju večine državljanov vsaj moral imeti. Že dolgo je tako, od nastopa tretje vlade Janeza Janše pa je izpraznjenost funkcije vsem še toliko bolj vidna. Nepripravljenost Boruta Pahorja, da bi v času pandemije in vse bolj avtoritarnega obnašanja vlade posegel v javni prostor, je sprožila številne polemike o tem, kaj naj bi bila vloga predsednika republike. Sicer priljubljene objave na instagramu v času zdravstvene, družbene in politične krize delujejo kot posmeh ljudem. A kaže, da je Pahor še vedno pripravljen intervenirati v politiki, kadar misli, da je to potrebno, kar je dokazal s tem, ko se je kot mediator zavzel za obnovo socialnega dialoga. Ali gre za enkratni dogodek ali pa se bo Pahor po vzoru Janeza Drnovška pred iztekom mandata izraziteje družbeno angažiral, bo jasno šele v prihajajočih mesecih. Že prihodnji teden bo imel možnost predstaviti svoja stališča na sestanku sindikatov, delodajalcev in vlade, ki ga je sam sklical.
Vrsta pogovorov
Iz predsednikovega urada so sporočili, da se je Pahor odločil sklicati srečanje po tem, ko je opravil vrsto dvostranskih osebnih in telefonskih pogovorov s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidijo Jerkič, izvršnim direktorjem Gospodarske zbornice Slovenije in predsedujočim v Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) Mitjo Gorenščkom ter ministrom za delo, družino in socialne zadeve Janezom Ciglerjem Kraljem, dvakrat pa se je o tem posvetoval tudi s predsednikom vlade Janezom Janšo, poroča STA. Predsednikov angažma je tudi v pogovoru za Svet24 v Domu sindikatov izpostavila Lidija Jerkič, ki je dejala, da je verjetno tudi Pahor prispeval k temu, da je vlada minuli teden vendarle odgovorila na junijski dopis sindikalnih central, ki so že maja izstopile iz ESS, zaradi ignorance socialnega dialoga s strani vlade in njenih ministrov. Na vprašanje, v kakšnem stanju je socialni dialog v tem trenutku, sicer Jerkičeva še vedno odgovarja, da je mrtev.
Mešani občutki
Jerkičeva pravi, da ima glede same vsebine pisma mešane občutke, »ker je iz njega mogoče razbrati, da se na vladi zelo zavzemajo za socialni dialog, želijo, da se ta obnovi, da je vlada pripravljena tudi na podpis dodatnega protokola o pogajanjih ... Da se absolutno strinjajo, da je treba pravila spoštovati … « Zanjo je uganka predvsem zapis o pravilih, saj, kot pravi, je v »zadnjega pol leta ESS v polovici sklepov ugotavljal, da vlada ne spoštuje pravil«.
Jerkičeva sporoča, da tudi sindikati niso navdušeni nad tem, da ni socialnega dialoga, vendar si želijo »kvaliteten dialog, ne pa samo alibija«. Poleg predsednika republike so se v sindikatih po pomoč obrnili tudi k predsedniku državnega zbora, a hladni odnosi med Igorjem Zorčičem in vlado verjetno onemogočajo plodovite razprave na tej relaciji. V času, ko so se sindikati umaknili iz socialnega dialoga, se je mimo njih nadaljevala priprava izjemno pomembnih zakonov o demografskem skladu, zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ter davčne reforme. Po mnenju Jerkičeve so izredne razmere, ki so vladale v času prvega vala epidemije, vladi dale proste roke pri sprejemanju interventne zakonodaje, a tudi po umiritvi razmer niso bili pripravljeni spremeniti modusa operandi.
Deli in vladaj
»Kratkoročno je to gotovo lažje, hitrejše, manj je usklajevanja, ki sicer zahteva veliko napora. Tega se vsi zavedamo, ampak po drugi strani so vidni učinki teh enostransko sprejetih sklepov,« opozarja sogovornica, pri čemer se sklicuje na težave vlade pri zagotavljanju večine za sprejemanje zakonodaje in kup politične nejevolje, ki se je pri tem pojavila. S socialnim dialogom se namreč po njenih besedah zmanjšujejo tenzije v družbi; ob tem sicer vse skupaj traje dlje, a je zato rezultat boljši; »razen če je cilj, da smo vsi sprti med seboj – potem je to v redu pot«, pripomni.
Pasivni minister
Podpisnik odgovora vlade sindikatom ni bil premier Janez Janša, temveč namestnica vršilke dolžnosti generalnega sekretarja vlade Petra Aleksandra Marolt Vajda, zato se poraja vprašanje, s kom se sindikati sploh pogovarjajo, ko se pogovarjajo z vlado. Na to naše vprašanje je Lidija Jerkič dejala, da bi njihov sogovornik moralo biti ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti oziroma tamkajšnji minister iz vrst NSi, Janez Cigler Kralj, pod čigar resor spada socialni dialog. Kljub temu Jerkičeva ugotavlja, da se je Cigler Kralj neredno udeleževal sej ESS.
Ob tem je spomnila na nedavni medijski nastop, ko se je na temo ESS pogovarjala s predsedujočim Gorenščkom in sekretarjem na ministrstvu Cvetom Uršičem. »Ob vprašanjih, zakaj ministrstvo ne naredi več za ponovno vzpostavitev dialoga, se je Uršič precej izmikal, češ da so oni samo eno od ministrstev, vlada pa je kolektivni organ. V prevodu je bilo slišati: nismo mi krivi, mi se trudimo, nekdo drug noče.« Jerkičeva pravi, da seveda sama ne more ničesar trditi, saj ne sedi pri vladnih omizjih, »a je morda nekaj resnice v tem, da je nekje drugje zavora«.