Druga mariborska parad ponosa se je začela na Trgu svobode, nato pa so se udeleženci z mavričnimi zastavami, transparenti in vzkliki 'Ulice so mavrične' sprehodili po ožjem starem mestnem jedru. Med njimi so bili večinoma mlajši ljudje.
"Letos smo se odločili za sporočilo Zate, zame, za nas. S tem želimo izraziti solidarnost s celotno, ne le LGBTQIA+ skupnostjo, ampak z vsemi v Sloveniji, predvsem kot odgovor na vse, kar se trenutno dogaja," je v izjavi za medije povedala koordinatorka programa Maribor skozi rožnata očala, ki ga vodi Mladinski kulturni center (MKC) Maribor in je priredil to parado ponosa, Doris Špurej.
Pojasnila je, da je to trenutno edini program v Mariboru, ki je namenjen skupnosti LGBTQIA+, zato so dogodki, kot je današnji, izjemnega pomena za pripadnike te skupnosti v tem okolju. "Parade ponosa so bile pomembne in so zdaj še posebej pomembne, predvsem v Mariboru, kjer še vedno zaostajamo, kar se tiče vidnosti, varnih prostorov in dostopa do informacij," je dodala.
Član organizacijske ekipe Matej Behin je spomnil na zadnje dogajanje na tem področju v Evropi, še posebej po sprejetju spornega zakona na Madžarskem. "Želimo poudariti, da tudi pravice, ki so bile pridobljene, niso zagotovljene," je dejal.
Med govorci je največji aplavz požel prorektor Univerze v Mariboru Urban Bren. "Danes je mariborska univerza naredila velik korak naprej. Na stavbi rektorata plapola mavrična zastava. To je znak, da smo odprta in sprejemajoča univerza v odprtem in sprejemajočem mestu," je dejal.
Po besedah poslanke v Evropskem parlamentu in predsednice SD Tanje Fajon je parada ponosa praznik ljubezni. "Praznik raznolikosti, praznik drugačnosti. To ni nekaj, kar nas ločuje. To je nekaj, kar nas združuje. Zato bodimo ponosni na to, obarvajmo se v mavrične barve in se borimo za svobodo, ki je temeljna človekova pravica. Vsem oblastnikom, ki razmišljajo drugače in omejujejo preprosto pravico ljubiti tistega, ki ga imaš rad, pa glasno sporočimo, da je to narobe," je dejala.
Med govorci je bil tudi poslanec Levice Boštjan Koražija, ki je prav tako poudaril, da so pravice LGBTQIA+ skupnosti in drugih manjšin osnovne človekove pravice in osnovne civilizacijske vrednote.
Direktorica MKC Maribor Marja Guček pa je opozorila, da je veliko stvari, ki se zdijo samoumevne, ogroženih. "Dokler se bomo srečevali z zgodbami otrok in mladih, ki jih starši ne podpirajo po razkritju, dokler se bomo srečavali s svetovalnimi delavci v šolah, ki z mladimi ne želijo govoriti o LGBT+ vsebinah, dokler se bodo po mestu pojavljali napisi in nalepke ANTI LGBT, dokler bomo na projekcijah filma s transspolno vsebino deležni verbalnih poniževanj, obstajajo razlogi za organizacijo parade ponosa v Mariboru," je dejala v nagovoru zbranih.
Gre za drugo izdajo mariborske parade, s katero je Maribor junija 2019 postal drugo slovensko mesto za Ljubljano z lastnim t.i. pride dogodkom.
Parada ponosa je pred tednom dni potekala že v Ljubljani, in sicer z geslom Uprimo se zatiranju.
