V Sloveniji je gozd simbol prepoznavnosti države ter izraz njenega odnosa do trajnostnega razvoja. Država si prizadeva zagotoviti trajno in optimalno delovanje gozda kot ekosistema, življenjskih združb rastlin, živali, njihovih življenjskih prostorov ter trajnostno rabo in upravljanje lesa. Je bogat vir biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot, ki predstavljajo osnovo za ekološko ravnotežje v naravi.
GOZD KOT VREDNOTA IN VIR ŠTEVILNIH DOBRIN
Zaradi svojih raznovrstnih vlog nam gozd nudi širok nabor različnih dobrin; les, hrano, prostor za rekreacijo in oddih, delo, obenem pa zagotavlja ohranjanje čiste pitne vode in z vezavo ogljikovega dioksida blaži podnebne spremembe. Hkrati je gozd tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, saj je pogosto navdih za kulturna in umetniška dela, kot surovina pa se les v izdelkih in drugih rabah pogosto pojavlja kot del slovenske kulture.
LES JE TRAJNOSTNA STRATEŠKA SUROVINA
Poleg splošnih koristi, ki jih dajejo gozdovi, ima gozd pomembno vlogo tudi v slovenskem gospodarstvu. Les velja za strateško surovino, saj je poleg vode edini naravno obnovljiv vir v državi. Zaradi velikih količin in visoke kakovosti nudi slovenski les primerno surovinsko zaledje za domačo lesnopredelovalno industrijo, ki po številu podjetij (okoli 990) predstavlja približno 12 odstotkov predelovalne industrije. Letni prihodki te panoge, ki je lani zaposlovala nekaj več kot 12.700 ljudi, v povprečju znašajo okoli 1,4 milijarde evrov. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije znaša lesna zaloga slovenskih gozdov 352 milijonov kubičnih metrov. Ob tem na leto v naših gozdovih prirastejo štirje kubični metri lesa na prebivalca, za izdelke pa ga porabimo le okoli pol kubičnega metra.
