Vlada je danes sprejela nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so reforme in reformni cilji ter nanje vezani ukrepi in naložbe za obdobje do 2026. Načrt bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi. Za slovenske ukrepe je predvidena poraba 2,47 milijarde evrov.
"Slovenija je v načrtu opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod," so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Načrt predvideva koriščenje 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in okoli 666 milijonov evrov posojil.
Obseg koriščenja povratnih sredstev bo mogoče povečati, če bodo za to izkazane potrebe in če bodo pogoji ustrezni. "Slovenija se glede na odlično bonitetno oceno namreč zadolžuje po negativni obrestni meri. Države članice lahko to storijo do avgusta 2023," navaja vlada.
Skladno z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države članice v svojih načrtih zagotoviti, da za doseganje zelenih ciljev namenijo najmanj 37 odstotkov razpoložljivih sredstev in 20 odstotkov za doseganje digitalnih ciljev. Slovenski načrt predvideva 43,45 odstotka doseganju zelenih ciljev in 20,05 odstotka doseganju digitalnih ciljev.
"Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključuje vsebinsko povezane reforme in naložbe. Pri vsakem ukrepu so opredeljeni tudi relevantni mejniki in cilji. Na ta način bo mogoče spremljati njihovo izvajanje. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno/pomembno škodovati okolju," navaja vlada.
Komponente razvojnega področja zeleni prehod so obnovljivi viri energije in učinkovita raba energije v gospodarstvu, trajnostna prenova stavb, čisto in varno okolje, trajnostna mobilnost in krožno gospodarstvo - učinkovita raba virov.
Komponenti digitalne preobrazbe sta digitalna preobrazba gospodarstva ter digitalna preobrazba javnega sektorja in javne uprave.
Razvojno področje pametna, trajnostna in vključujoča rast vključuje komponente raziskave, razvoj in inovacije, dvig produktivnosti, prijazno poslovno okolje za investitorje, trg dela - ukrepi za zmanjševanje posledic negativnih strukturnih trendov, preoblikovanje slovenskega turizma ter investicije v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine, krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jih zahtevajo novi poklici, ter učinkovite javne institucije.
Komponente razvojnega področja zdravstvo in socialna varnost pa so zdravstvo, socialna varnost in dolgotrajna oskrba ter stanovanjska politika.
V načrtu so predvideni ukrepi in projekti, ki so izvedljivi do konca leta 2026, ko se program zaključi. "Glede na omejenost sredstev bodo ostale naložbe, ukrepi in projekti, ki jih ni bilo mogoče umestiti v načrt za okrevanje in odpornost, financirani iz drugih skladov, v okviru ostalih shem financiranja in iz državnega proračuna," napoveduje vlada.
Vlada je pooblastila službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da dokument do 30. aprila posreduje Evropski komisiji, ter da v postopkih usklajevanja do formalne potrditve načrta s strani Sveta EU na podlagi predloga Evropske komisije načrt dopolni skladno s pripombami Evropske komisije ter dokument administrativno in tehnično dokončno uskladi.
Vlada je tudi odločila, da bo nacionalni koordinator za izvajanje načrta nov organ v sestavi ministrstva za finance, ki bo uradno vzpostavljen 1. junija, naloge pa bo začel opravljati najkasneje do 1. avgusta, je še sporočila vlada.
Z današnjo potrditvijo na vladi se končuje postopek priprave načrta, ki je stekel lani poleti in v okviru katerega se je vlada intenzivno usklajevala z Evropsko komisijo.
Komisija naj bi oceno podala najpozneje v dveh mesecih. V primeru pozitivne ocene ga bo predala v potrditev Svetu EU, torej predstavnikom članic. Ti bodo načrte potrdili najpozneje v štirih tednih od prejema.
V najboljšem primeru lahko Slovenija prva sredstva verjetno pričakuje poleti. Vsaka članica je upravičena do 13 odstotkov predfinanciranja. V komisiji upajo, da bo denarja takoj dovolj za vse. Če to ne ne bi bilo mogoče, pa bodo denar razdelili bodisi po načelu pro rata bodisi po načelu, da bodo najprej na vrsti države z načrti, ki so bili najprej potrjeni.
Kritike
Vlada je bila med pripravo načrta deležna številnih kritik, med glavnimi je bila ta, da v pripravo ni vključila opozicije, socialnih partnerjev in civilne družbe. Vlada je to ves čas zanikala in poudarjala, da se je usklajevala s številnimi deležniki.
Prav tako so vladni predstavniki v zadnjih dneh poudarjali, da so bili v usklajevanjih odpravljeni vsebinski očitki, ki so leteli npr. na premajhno usmerjenost v razvoj in zeleni prehod, na premajhno ambicioznost in na premajhen poudarek na največjih težavah Slovenije. Načrt je tako zdaj po zagotovilih usklajen s februarja uveljavljeno evropsko uredbo, ki predstavlja zakonsko podlago za načrte in je zelo stroga.
Evropski semester
Načrti morajo združevati reforme in cilje, na te pa so potem navezani razni projekti in naložbe za obdobje do leta 2026, v katerem je predvideno izvajanje evropskega mehanizma za okrevanje po koronski krizi. Ravno zato načrti za okrevanje tokrat nadomeščajo tudi nacionalne reformne programe.
Države morajo slediti tudi priporočilom državi v okviru t. i. evropskega semestra. Za Slovenijo veljata med drugim priporočili, naj zagotovi odpornost zdravstva in sistema dolgotrajne oskrbe in naj spodbuja zasebne naložbe v podporo gospodarskemu okrevanju. Povsod v načrtu je treba slediti tudi načelu, da se ne škodi bistveno okoljskim ciljem EU.
Države morajo imeti obenem oblikovane lastne mehanizme nadzora. Če ti ne bodo delovali, pa jih bo lahko Evropska komisija nadgradila ali nadomestila. Odhodki v okviru načrta tudi ne smejo nadomeščati obstoječih javnih virov in financirati tekoče porabe, ampak morajo biti dodatni.
Ključni del sklada za okrevanje je sicer instrument za okrevanje, v katerem bo državam na voljo približno 312 milijard evrov nepovratnih sredstev in okoli 360 milijard evrov povratnih sredstev v obliki posojil. Za ta sredstva se bo komisija v imenu članic zadolžila na finančnem trgu. V okviru celotnega sklada pa bo članicam na voljo do 390 milijard evrov nepovratnih sredstev in do 360 milijard evrov povratnih.
